Turk mora Pirjevcu zaradi žaljivega zapisa plačati odškodnino in se mu opravičiti 

Kolumnist Boštjan M. Turk je med drugim zapisal, da je zgodovinar Jože Pirjevec "svoje ime je poitalijančil, četudi za to niso obstajali nobeni zunanji razlogi ali pritiski"

Okrajno sodišče v Ljubljani je v ponovnem odločanju o odškodninski tožbi zgodovinarja Jožeta Pirjevca zoper kolumnista Boštjana M. Turka odločilo, da je bil ta s svojim zapisom o renegatstvu do Pirjevca žaljiv. Naložilo mu je opravičilo, plačilo 3000 evrov odškodnine in prepoved ponavljanja trditev, sicer mu grozi 2000 evrov kazni, poroča Delo.

Sodba še ni pravnomočna.

Turk je namreč 13. junija 2011 v Reporterju med drugim zapisal, da je Pirjevec "stopil v nenavaden tip renegatstva: svoje ime je poitalijančil, četudi za to niso obstajali nobeni zunanji razlogi ali pritiski". Očital mu je, da je Pirjevec s tem storil "nasprotno od tega, kar je s primorskimi Slovenci počel fašizem". "Enainpetdeset let po požigu Narodnega doma v Trstu je objavil eno od svojih del in ga suvereno podpisal (kot vse ostale v tistem času) z Giuseppe Pierazzi," je zapisal.

Pirjevec je zoper Turka vložil tako zasebno kazensko kakor civilno odškodninsko tožbo. V kazenskem postopku je bil Turk leta 2014 na prvi stopnji spoznan za krivega razžalitve, sodbo je 2015 potrdilo tudi višje sodišče, a je nato vrhovno sodišče po zahtevi za varstvo zakonitosti Turkovega odvetnika Radovana Cerjaka marca 2016 sodbo spremenilo v oprostilno, češ da v Turkovem zapisu niso našli namena zaničevanja.

Na odločitev se je Pirjevec pritožil na ustavno sodišče, ki je aprila lani razsodilo, da je bil zapis do Pirjevca žaljiv, a zaradi ustavne prepovedi ponovnega sojenja za kaznivo dejanje, za katero je bil nekdo pravnomočno oproščen (ali obsojen), v pravnomočno oprostilno sodbo ni smelo posegati. Ugotovilo je lahko le, da so bile v kazenskem postopku Pirjevcu kršene človekove pravice.

Je pa ustavno sodišče lani poleti razveljavilo pravnomočno zavrnilno sodbo v civilnem postopku. Pirjevec je namreč proti Turku in podjetju Prava smer, ki je takrat izdajalo tednik Reporter, vložil tudi odškodninsko tožbo. Ljubljansko okrajno sodišče je aprila 2018, torej po odločitvi vrhovnega sodišča v kazenskem postopku, presodilo, da je bil Turkov zapis o Pirjevcu ponekod sicer oster, a da ni šel čez mejo dovoljenega. Takšno odločitev je potrdilo višje sodišče, vrhovno sodišče pa revizije ni dopustilo.

Pirjevčev pooblaščenec, odvetnik David Sluga je z ustavno pritožbo izpodbijal tudi to sodbo in z njo uspel. Ustavno sodišče je sodbo razveljavilo in postopek vrnilo v ponovno odločanje na okrajno sodišče. To je zdaj ocenilo, da je bil zapis o Pirjevcu žaljiv in napisan z namenom zaničevanja.

Po mnenju sodišča gre namreč za žaljivo vrednostno sodbo, pri čemer je Turk uporabil termin, ki sporoča nekaj drugega, kot ustreza ugotovljenemu dejanskemu stanju in ga kot takega razume tudi povprečni bralec. Osrednje sporočilo članka o tem, da je Pirjevec renegat, namreč nima podlage v dejstvih, temveč kaže na zaničevalen namen, ki ga je mogoče razbrati tako iz naslova kakor iz besednih zvez oziroma načina izražanja, je po poročanju Dela ugotovilo sodišče.Okrajno sodišče v Ljubljani je v ponovnem odločanju o odškodninski tožbi zgodovinarja Jožeta Pirjevca zoper kolumnista Boštjana M. Turka odločilo, da je bil ta s svojim zapisom o renegatstvu do Pirjevca žaljiv. Naložilo mu je opravičilo, plačilo 3000 evrov odškodnine in prepoved ponavljanja trditev, sicer mu grozi 2000 evrov kazni, poroča Delo.

Turk je namreč 13. junija 2011 v Reporterju med drugim zapisal, da je Pirjevec "stopil v nenavaden tip renegatstva: svoje ime je poitalijančil, četudi za to niso obstajali nobeni zunanji razlogi ali pritiski". Očital mu je, da je Pirjevec s tem storil "nasprotno od tega, kar je s primorskimi Slovenci počel fašizem". "Enainpetdeset let po požigu Narodnega doma v Trstu je objavil eno od svojih del in ga suvereno podpisal (kot vse ostale v tistem času) z Giuseppe Pierazzi," je zapisal.

Pirjevec je zoper Turka vložil tako zasebno kazensko kakor civilno odškodninsko tožbo. V kazenskem postopku je bil Turk leta 2014 na prvi stopnji spoznan za krivega razžalitve, sodbo je 2015 potrdilo tudi višje sodišče, a je nato vrhovno sodišče po zahtevi za varstvo zakonitosti Turkovega odvetnika Radovana Cerjaka marca 2016 sodbo spremenilo v oprostilno, češ da v Turkovem zapisu niso našli namena zaničevanja.

Na odločitev se je Pirjevec pritožil na ustavno sodišče, ki je aprila lani razsodilo, da je bil zapis do Pirjevca žaljiv, a zaradi ustavne prepovedi ponovnega sojenja za kaznivo dejanje, za katero je bil nekdo pravnomočno oproščen (ali obsojen), v pravnomočno oprostilno sodbo ni smelo posegati. Ugotovilo je lahko le, da so bile v kazenskem postopku Pirjevcu kršene človekove pravice.

Je pa ustavno sodišče lani poleti razveljavilo pravnomočno zavrnilno sodbo v civilnem postopku. Pirjevec je namreč proti Turku in podjetju Prava smer, ki je takrat izdajalo tednik Reporter, vložil tudi odškodninsko tožbo. Ljubljansko okrajno sodišče je aprila 2018, torej po odločitvi vrhovnega sodišča v kazenskem postopku, presodilo, da je bil Turkov zapis o Pirjevcu ponekod sicer oster, a da ni šel čez mejo dovoljenega. Takšno odločitev je potrdilo višje sodišče, vrhovno sodišče pa revizije ni dopustilo.

Pirjevčev pooblaščenec, odvetnik David Sluga je z ustavno pritožbo izpodbijal tudi to sodbo in z njo uspel. Ustavno sodišče je sodbo razveljavilo in postopek vrnilo v ponovno odločanje na okrajno sodišče. To je zdaj ocenilo, da je bil zapis o Pirjevcu žaljiv in napisan z namenom zaničevanja.

Po mnenju sodišča gre namreč za žaljivo vrednostno sodbo, pri čemer je Turk uporabil termin, ki sporoča nekaj drugega, kot ustreza ugotovljenemu dejanskemu stanju in ga kot takega razume tudi povprečni bralec. Osrednje sporočilo članka o tem, da je Pirjevec renegat, namreč nima podlage v dejstvih, temveč kaže na zaničevalen namen, ki ga je mogoče razbrati tako iz naslova kakor iz besednih zvez oziroma načina izražanja, je po poročanju Dela ugotovilo sodišče.