Urška Klakočar Zupančič / »Ukrajina krvavi tudi za Evropo«

Predsednica slovenskega Državnega zbora (DZ) na parlamentarnem vrhu Krimske platforme v Zagrebu izpostavila solidarnost z ukrajinskim narodom

"Evropski državljani morajo spoznati, da Ukrajina krvavi tudi za Evropo in vsako drugo demokratično državo," je na parlamentarnem vrhu Krimske platforme v Zagrebu danes poudarila predsednica slovenskega Državnega zbora (DZ) Urška Klakočar Zupančič. Vodja krimskih Tatarov Refat Čubarov pa je opozoril, da je nadaljnjo agresijo Rusije mogoče zaustaviti "le z osvoboditvijo Krima".

"Močno verjamem v pomen parlamentarne diplomacije in odprti dialog med parlamenti. Dialog je ključni dejavnik pri vzdrževanju enotnosti na vseh ravneh. Odgovor Evropske unije na rusko agresijo je pokazatelj resničnega vodstva v mednarodni skupnosti, njen enotni odziv na agresijo pa je presenetil mnoge," je dejala Klakočar Zupančič.

"Močno verjamem v pomen parlamentarne diplomacije in odprti dialog med parlamenti. Dialog je ključni dejavnik pri vzdrževanju enotnosti na vseh ravneh. Odgovor Evropske unije na rusko agresijo je pokazatelj resničnega vodstva v mednarodni skupnosti, njen enotni odziv na agresijo pa je presenetil mnoge."

Urška Klakočar Zupančič,
predsednica DZ

Predsednica državnega zbora je obenem izrekla sožalje vsem, ki so zaradi vojne izgubili družino, prijatelje in znance, ter izrazila občudovanje nad ukrajinskim vodstvom, narodom in njihovim pogumom. "Ostajam brez besed, ko pomislim na grozote, ki se dogajajo v Evropi v 21. stoletju, in grozljive razmere, ki prizadenejo najobčutljivejše, posebno otroke," je izjavila, a opozorila, da so na vidiku še težji časi.

"Zadovoljna sem, da sta Evropa in svet pokazala takšno solidarnost z ukrajinskim narodom, kar je dokaz, da človeštvo ne pozna meja," je dejala in pri tem opozorila na pomen podpore evropskih državljanov pri skupnem odgovoru mednarodne skupnosti.

"Mi lahko pomagamo našim državljanom, da spoznajo, da Ukrajina krvavi tudi za Evropo kot za vsako drugo državo, ki je posvečena demokraciji, vladavini prava in spoštovanju človekovih pravic (...) Treba je stalno govoriti tako o kršenju človekovih pravic in gospodarskih ter ekoloških posledicah vojne v Ukrajini kot sankcijah proti Rusiji," je pojasnila.

Prvega parlamentarnega vrha Krimske platforme se je poleg predstavnikov parlamentov udeležil tudi vodja krimskih Tatarov Refat Čubarov, ki je poudaril, da bosta samo ukrajinska zmaga in osvoboditev Krima zaustavili nadaljnje načrte Moskve.

"Zadovoljna sem, da sta Evropa in svet pokazala takšno solidarnost z ukrajinskim narodom, kar je dokaz, da človeštvo ne pozna meja."

Urška Klakočar Zupančič,
predsednica DZ

Vodja krimskih Tatarov je dejal, da se je Moskva po nezakoniti priključitvi Krima leta 2014 odločila ta polotok spremeniti v vojaško trdnjavo, iz katere lahko izvaja nadaljnjo agresijo na "svobodne ljudi po svetu".

Da bi Rusija okrepila svoj položaj, se je po besedah Čubarova odločila za preganjanje avtohtonega tatarskega prebivalstva in etničnih Ukrajincev, ki so ostali zvesti Kijevu, obenem pa je na Krimu vse več Rusov, da bi dosegli etnično prevlado. Čabarov je ocenil, da Putin tako želi nadaljevati "satanski načrt sovjetskega voditelja Josipa Stalina proti Tatarom".

Pomen Tatarov za Turčijo in spoštovanje njihovih pravic je na konferenci izpostavil tudi predsednik turškega parlamenta Mustafa Sentop.

Tatari so turški narod, ki predstavlja 13 do 15 odstotkov prebivalstva Krima. Iz zgodovinskih razlogov niso naklonjeni Rusiji. Leta 1944 je Rusija pod vodstvom Stalina v današnji Uzbekistan izgnala približno 200.000 krimskih Tatarov, ki so jih obtožili sodelovanja z Nemci.

Številni Tatari so leta 2014 tudi bojkotirali referendum o ruski priključitvi polotoka Krim.

Na današnjem vrhu Krimske platforme sodeluje 42 parlamentarnih delegacij iz 32 držav ter predstavniki petih parlamentarnih skupščin mednarodnih ustanov - Evropskega parlamenta, Sveta Evrope, Organizacije za evropsko varnost in sodelovanje (Ovse), Interparlamentarne unije in Nata. Plenarni razpravi bo sledilo sprejetje skupne deklaracije.