STA

 |  Politika

Marjan Šarec / »Za osamosvojitev zaslužna tedanja celotna slovenska politika in celotno slovensko ljudstvo«

Osrednja slovesnost ob dnevu suverenosti 

Marjan Šarec, minister za obrambo RS
© Borut Krajnc

"Slovenska osamosvojitev je častno, je največje dejanje, zanj pa sta bila zaslužna tedanja celotna slovenska politika in celotno slovensko ljudstvo," je na na osrednji slovesnosti ob prazniku dnevu suverenosti v Gornji Radgoni poudaril obrambni minister Marjan Šarec.

"Zato je prav, da slavimo take praznike naše edine in lastne države, o kateri so naši predniki sanjali stoletja, mi pa imamo ta posebni privilegij in čast, da lahko v njej živimo," je dodal slavnostni govornik.

Uvodoma je spomnil, da so se prizadevanja za slovensko samostojnost začela že zdavnaj prej. Omenil je miting resnice leta 1989, ko je milica preprečila, "da bi mitingaši vdrli na slovensko ozemlje in poskusili zamenjati slovensko vodstvo", na dopolnila tedanje republiške ustave, ki so dala osnovo za samooodločbo, in na plebiscit, na katerem so se Slovenci prepričljivo izrekli, da želijo živeti v svoji državi.

"Ker nam je bilo dovolj skupnosti, ki nas ne spoštuje in ne spoštuje človekovih pravic in želja posameznih narodov," je izpostavil Šarec. V kratki, a težki in presunljivi vojni je bilo po njegovih besedah v narodu nekaj neponovljivega in veliko upanja.

"Velikokrat slišimo, da je bila politika takrat enotna. Seveda ni bila vedno enotna, a to ne zmanjšuje uspeha, kajti ključen je bil narod. Čeprav si nekateri danes pripisujejo zasluge, češ da so samo oni zaslužni, ne, celotna politika je bila zaslužna in celotno slovensko ljudstvo. In osamosvojitev je zasluga vsake Slovenke in Slovenca, ki je imel takrat željo in ki je verjel, da bo slovenski narod živel suvereno v družbi drugih narodov. In tudi takrat smo samo sanjali, danes pa živimo v skupnosti, ki se ji reče EU," je dejal minister.

Posebej je omenil zasluge tedanjih teritorialne obrambe in milice, brez katerih - in ob njiju vseh drugih - ne bi bili nikoli samostojni. "Vsaka žrtev, ki je bila podarjena na oltar domovine v slovenski osamosvojitveni vojni, pa si zasluži časten in dostojen spomin," je opozoril Šarec in dodal, da to storimo tako, da ponosno slavimo svoje praznike, izobešamo našo zastavo, da vedno s ponosom izpričujemo, da smo Slovenke in Slovenci ter da nas nikoli ni sram naše zgodovine, kakršna koli je že bila.

"Velikokrat slišimo, da je bila politika takrat enotna. Seveda ni bila vedno enotna, a to ne zmanjšuje uspeha, kajti ključen je bil narod. Čeprav si nekateri danes pripisujejo zasluge, češ da so samo oni zaslužni, ne, celotna politika je bila zaslužna in celotno slovensko ljudstvo. In osamosvojitev je zasluga vsake Slovenke in Slovenca, ki je imel takrat željo in ki je verjel, da bo slovenski narod živel suvereno v družbi drugih narodov. In tudi takrat smo samo sanjali, danes pa živimo v skupnosti, ki se ji reče EU." 

Marjan Šarec,
obrambni miniser

"Ni bila vedno takšna, kot bi si želeli, ampak je naša. In vsak narod ima svojo zgodovino, takšno, kakršno je živel skozi stoletja," je med drugim še povedal minister za obrambo.

Župan občine Gornja Radgona Stanislav Rojko je v slavnostnem nagovoru spomnil na umik jugoslovanske vojske iz mesta, opozoril na "svetovno norost", ki se dogaja danes v Ukrajini, in si zaželel, da bi bilo krvi čim manj, da bi zmogli graditi jutrišnji dan po svoji meri in po svojih željah.

Slovesnost je potekala pod sloganom Veterani smo za suverenost in proti kršenju suverenosti drugih, organizirali sta jo Zveza veteranov vojne za Slovenijo in Zveza policijskih veteranskih društev Sever.

Slovesnosti so se med drugim udeležili tudi predsednik republike Borut Pahor, ministrica za notranje zadeve Tatjana Bobnar, v. d. generalnega direktorja policije Boštjan Lindav, namestnik načelnika generalštaba Slovenske vojske, brigadir Franc Koračin, predsednik Zveze veteranov vojne za Slovenijo Ladislav Lipič, predsednik Zveze policijskih veteranskih društev Sever Tomaž Čas in bivši predsednik Milan Kučan.

eXlUBXSIZKA

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.