STA

 |  Družba

RTV / »V takšnem okolju je res nemogoče delati. Bitka se ni končala.«

Alenka Potočnik je vodja pogajalske skupine na novinarski strani, ki se od začetka novinarske stavke pogaja z vodstvom RTV Slovenija. Pričakovanja, da bi se s tem vodstvom lahko kar koli dogovorili, nima. Med drugim opozarja, da tudi novela zakona o RTV ne bo čez noč rešila razmer.

Stavka na RTV Slovenija, (Alenka Potočnik na sliki desno zadaj)

Stavka na RTV Slovenija: Alenka Potočnik na fotografiji desno zadaj, poleg nje Helena Milinkovič (v sredini) in Ksenija Horvat
© STA / YouTube

V zadnjem letu in pol, odkar je vodenje sindikata novinarjev Slovenije prevzela Alenka Potočnik, so se intenzivno ukvarjali predvsem s stanjem Slovenske tiskovne agencije, ki je za izvajanje javne službe prejšnja vlada ni sofinancirala skoraj eno leto, ter z razmerami na RTV, kjer novinarji že od maja stavkajo. Alenka Potočnik je o tem in tudi širše o težavah medijev spregovorila v intervjuju za MMC RTV Slovenija.

Potočnik je obenem tudi vodja pogajalske skupine na novinarski strani, ki se od začetka novinarske stavke pogaja z vodstvom RTV Slovenija. Pičakovanja, da bi se s tem vodstvom lahko kar koli dogovorili, nima.

O tem, ali obstajajo vzporednice med zgodama o STA in RTV, je Alenka Potočnik v intervjuju za MMC RTV Slovenija dejala: "Vzporednice seveda so – v smislu, da sta to dva javna medija, od katerih so drugi mediji v državi in tudi samo dojemanje demokracije zelo odvisni. Pri STA-ju je šlo za izčrpavanje s strani prejšnje vlade, pri RTV-ju gre za neki drugi način izčrpavanja, sicer neposredno s strani vodstva, ampak zdi se, da imajo v ozadju interese drugi in da niti vlečejo drugi, tako da te vzporednice zagotovo so. Pri STA-ju smo imeli zunanjega sovražnika, pri RTV-ju je stvar toliko drugačna. Imajo notranjega sovražnika, vodstvo bi moralo dajati oporo novinarski in uredniški avtonomiji, pa tega ni. Ne zna delati na medosebnih odnosih."

Ena od številnih stavk za javno in neodvisno RTV Slovenija

Ena od številnih stavk za javno in neodvisno RTV Slovenija
© Janez Zalaznik

Za funkcioniranje medija je namreč zelo pomembno, da se kolegi med sabo razumejo, je poudarila. "Tega zaupanja je bilo na RTV-ju veliko manj. Za to, da se je uspelo zaposlenim na RTV-ju tako povezati, tudi z drugimi profili znotraj hiše, je moralo biti vloženega precej več napora. Ko smo mi na STA-ju prihajali v službo, smo lahko normalno delali, sodelavci smo stali drug za drugim, si pomagali. Na RTV-ju se mi zdi, da so slabše razmere glede medosebnih odnosov. V takšnem okolju je res nemogoče delati in problem je že v tem, da vodstvo ne dojema, da je to težava. Čeprav so govorili o nekem strupenem ozračju, so oni prvi, ki morajo to spremeniti, pa te pripravljenosti ni bilo ali pa so se narobe lotili. To pa so razlike med obema zgodbama. Žalostno je, da se lahko takšna zgodba vleče eno leto in več, tako se je zgodba z STA-jem vlekla več kot eno leto. Dejansko si bomo šele zdaj dokončno oddahnili glede stanja na STA-ju. Nova vlada je že več kot pol leta, stvari so mirnejše. Zdaj je bila odpravljena tudi uredba (op. a.: Uredba o opravljanju javne službe STA), ki je bila po našem mnenju škodljiva, nezakonita in jo je zato STA tudi izpodbijal. Zdaj bomo zaposleni na STA-ju res verjeli, da so se stvari normalizirale, da ne bomo več pred takšnimi preizkušnjami," še pravi Potočnik.

"Na RTV-ju se mi zdi, da so slabše razmere glede medosebnih odnosov. V takšnem okolju je res nemogoče delati in problem je že v tem, da vodstvo ne dojema, da je to težava. Čeprav so govorili o nekem strupenem ozračju, so oni prvi, ki morajo to spremeniti, pa te pripravljenosti ni bilo ali pa so se narobe lotili."

Alenka Potočnik

Na vprašanje, kakšna je bila cena, ki jo je STA plačala za skoraj enoletno izčrpavanje v času prejšnje vlade, pa je odgovorila: "To bi težko ocenila v sredstvih. Pred volitvami se je marsikaj obljubljalo – da bodo vztrajali tudi pri povrnitvi škode, kazenski odgovornosti. Ne vem, ali je zdajšnja politika pripravljena te obljube izpolniti oziroma ali jih namerava. Na podlagi uredbe smo bili ob več deset tisoč evrov, ker so nam šteli novice in ker nam dejansko ni uspelo počrpati vsega tistega, kar smo naredili in kar nam je pripadalo po pogodbi o financiranju javne službe. Zato iz tega naslova po odpravi uredbe pričakujemo, da se bodo tudi posledice te škodljive uredbe materialno pokrile."

Na RTV-ju novinarji še vedno stavkajo, že od maja lani. Kot  vodji pogajalske skupine za novinarsko stran, se ji zdi, kot da se z vodstvom ne razumejo, da različno dojemajo, kaj je to socialni dialog, kakšna so pričakovanja od samega socialnega dialoga. "Naše stavkovne zahteve pri vodstvu niti niso bile pripoznane kot legitimne. Tudi pravil igre, kako se bomo pogajali, vodstvo sploh ni želelo imeti, pa se je izkazalo, kako je bilo to zelo pomembno, da smo jih na sindikalni strani postavili, čeprav še zdaj ves čas vodstvo ta pravila krši. To tudi kaže nespoštovanje vodstva do nas kot socialnih partnerjev. Vodstvo se je po zakonu dolžno pogajati z delavci, ki so napovedali stavko. Na RTV-ju so se organizirali, stavko je napovedal sindikat. Imamo pravno podporo, svetovanje, dejansko veliko prinesemo na ta pogajanja, na drugi strani pa vodstvo nekako ne pride naproti, čeprav bodo rekli, da so dali svoj predlog. Mislim, da predlog stavkovnega sporazuma lahko da tisti, ki stavka, potem pa se usklajujemo. Uradno se še vedno pogovarjamo o prvi stavkovni zahtevi. Generalni direktor pa je že predlagal rešitve za vse druge stavkovne zahteve, pri tem pa se je videlo, da jih ne razume in da dejansko stvari samo prelaga. Želi samo končati stavko in prelaga to dogovarjanje in reševanje v naslednje leto ali dve ali tri," še pravi Potočnik v intervjuju za nacionalkin spletni portal.

Stavba RTV Slovenija v Ljubljani

Stavba RTV Slovenija v Ljubljani
© RTVSLO

O razpletu stavke na TV je povedala, da je na pogajanjih generalnemu direktorju očitala, "da je v zavodu evidentna kriza vodenja, če on sam ne zna kadrovati, ne zna izboljšati delovnega vzdušja, medosebnih odnosov itd". "Z odpuščanjem bo kadrovske razmere samo poslabšal. Pri tem mislim na program presežnih delavcev, ko se ne ve, kdo bo opravljal delo, ki bi ga morali oni, ki dejansko niso presežni delavci. Te profile RTV še vedno potrebuje, ker drugih nima, novih pa ne sme zaposliti," je dodala.

"Nekega pričakovanja, da se bomo s tem vodstvom lahko kar koli dogovorili, zato ni. Niti ni pričakovanja stavkajočih, da bi z naslednjim stavkovnim dnevom dosegli kakšen premik, pa so izvedbi kljub temu naklonjeni. Kot predsednica krovnega sindikata bom odločitev stavkajočih o novem stavkovnem dnevu podprla ne glede na to, kakšna bo. Tudi novela zakona o RTV-ju ne bo čez noč rešila razmer. Bitka se ni končala. Preden pa se bomo lahko z nekom sploh še resno pogajali, bo po moje trajalo še nekaj časa. Mislim, da bomo morali še do poletja nekako preživeti," je za MMC RTVSLO pojasnila Potočnik.

"Tudi novela zakona o RTV-ju ne bo čez noč rešila razmer. Bitka se ni končala. Preden pa se bomo lahko z nekom sploh še resno pogajali, bo po moje trajalo še nekaj časa. Mislim, da bomo morali še do poletja nekako preživeti."

Alenka Potočnik

Javnost se je pozitivno odzivala pri podpori STA-ju, tudi z donacijami, tudi na referendumu o noveli zakona o RTV-ju je javnost odločno podprla novelo zakona o RTV-ju. O tem, ali slovenska politika razume pomen javnih medijev, ali se je s prihodom nove vlade kaj izboljšalo na tem področju, pa je Potočnik odgovorila: "Na deklarativni ravni zagotovo. Tudi če smo na začetku mislili, da bodo bolj na hitro reševali javni RTV, ki je trenutno res v največji zagati, so bili vendarle dovolj politično previdni, da so se zavedali, da če bodo to reševali kot tank, ne bo v redu. Opozicija je pač toliko bolj politično izkušena in že zdaj vladni koaliciji očita, da si s to novelo želi podrediti javni RTV, čeprav tisti, ki delate tam, tisti, ki se ukvarjamo z mediji, z novinarstvom, civilna družba in stroka menimo, da ta novela vendarle prinaša depolitizacijo."

Transparent na stavki za javno RTV

Transparent na stavki za javno RTV
© Gašper Lešnik

"Zakone v vsakem primeru sprejema politika, zato je očitek, da je to politični akt, ker bo zakon sprejel državni zbor, neumnost. Dejansko je to depolitizacija v smislu, da se predstavništvo politike umakne iz javnega zavoda, da tam stroka pridobi besedo, da se dejansko vsa imenovanja čim bolj distancirajo od politike. Mislim pa, da bosta potrebna premislek in temeljita revizija tega zakona v nadaljevanju, ko se bo po določenem času videlo, kako funkcionirajo te rešitve. Cenim že ta poskus, da se to reši, in upam, da bo ta politična stabilnost vztrajala toliko časa, da bodo vidni rezultati, tudi zato, ker potrebujemo spremembe tudi pri drugi medijski zakonodaji," je še dejala Potočnik v intervjuju za MMC RTV Slovenija.

"Opozicija je pač toliko bolj politično izkušena in že zdaj vladni koaliciji očita, da si s to novelo želi podrediti javni RTV, čeprav tisti, ki delate tam, tisti, ki se ukvarjamo z mediji, z novinarstvom, civilna družba in stroka menimo, da ta novela vendarle prinaša depolitizacijo."

Alenka Potočnik

O tem, kako je s socialnim dialogom z medijskimi hišami, pa je pojasnila: "Socialni dialog je bil, dokler je bila veljavna Kolektivna pogodba za poklicne novinarje, ki so jo medijske hiše morale izvrševati. Potem je bila po sodni poti na koncu razveljavljena in velja samo še za RTV. V Sindikatu novinarjev Slovenije se vnovič zavzemamo za sklenitev te nacionalne kolektivne pogodbe za poklicne novinarje oziroma medijsko dejavnost, ampak pot do tja je dolga. Sklenjene so sicer hišne kolektivne pogodbe. Od večjih časopisnih hiš jo imata Delo in Dnevnik, Večer je nima, zato se tam zdaj tudi nakazujejo največje težave. Socialni dialog v smislu, da se pogovarjajo, poteka, ampak da bi se kaj dogovorili, da bi bili pripravljeni na sklenitev pogodbe, tega ni. Ko želiš, te uprava sprejme, te direktor sprejme, nekaj obljubi, ampak potem se nič ne zgodi, vidi se, da ta socialni dialog ni vreden prav veliko."

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.