»Slovenski plebiscit je bil možen samo v Sloveniji in nikjer drugje«

IZJAVA DNEVA

"Slovenski plebiscit je bil možen samo v Sloveniji in nikjer drugje, ker je bila Slovenija nacionalno homogena, 90 odstotkov Slovencev živi v njej in tudi od preostalih 10 odstotkov ljudi iz drugih republik se je večina odločila za samostojnost. Že Hrvaška je problem, ker če imaš 15 odstotkov srbskega prebivalstva, je jasno, da nastane problem. Tuđman je v času slovenskega plebiscita in v času največjih pogovorov o nekakšni jugoslovanski konfederaciji prišel na celjske večere, kjer je povedal, da Hrvaška kot država dveh narodov ne more obstajati, obstaja lahko država enega naroda, drugi narod pa se mora podrediti ali oditi."

"Vprašanje plebiscita ni enostavno, slovenski je bil priznan, hrvaški je bil priznan skozi Banditerjevo komisijo, referendumi in plebisciti teh srbskih SAO (samostojno avtonomno območje, op. a.) krajin pa niso bili priznani. Vprašanje je, ali je plebiscit republiška, državniška zadeva ali narodna? Tudi interpretacija pravice do samoodločbe vključno z odcepitvijo je bila različna. Ali ta velja za republike ali narode? Če velja za narod, se imajo pravico Srbi združiti v isto državo, če velja za republike, ta pravica pripade samo republiki Srbiji itd. Plebiscit je bil politična poteza slovenskega vodstva, je bila pametna poteza, je bila tudi edina poteza o kateri so se uspeli sploh dogovoriti in je bila uporabna za Slovenijo, ni bila pa uporabna za druge dele Jugoslavije."

(Zgodovinar Božo Repe o tem, kako je slovenski plebiscit odmeval v drugih jugoslovanskih republikah; v intervjuju za MMC RTV Slovenija)