ZDA / Zgodovinske motnje šele začetek težav?

Zapleti pri izvolitvi predsednika le začetek težav v predstavniškem domu kongresa ZDA

Republikanska večina v predstavniškem domu ameriškega kongresa je prejšnji teden s težavo izvolila predsednika, sedaj pa mora potrditi pravila delovanja za naslednji dve leti, kjer pa lahko pride do upora bolj zmernih republikancev. Da je to šele začetek motenj v delovanju kongresa, je prepričan vodja kongresnih demokratov Hakeem Jeffries.

"Bojim se, da so bile zgodovinske motnje v delovanju, ki smo jim bili priča ta teden, šele začetek," je v nedeljo za televizijo NBC povedal kongresnik Jeffries iz New Yorka, ki je na volitvah za predsednika predstavniškega doma kongresa redno osvajal vseh 212 demokratskih glasov.

Republikanci so na volitvah 8. novembra lani v predstavniškem domu osvojili 222 glasov, vendar so Kevina McCarthyja uspeli izvoliti na položaj predsednika predstavniškega doma šele po 15 krogih glasovanja v soboto zjutraj. Volitve so trajale od torka, ker uporna skupina, ki je štela okrog 20 kongresnikov, ni želela podpreti McCarthya.

"Bojim se, da so bile zgodovinske motnje v delovanju, ki smo jim bili priča ta teden, šele začetek."

Hakeem Jeffries,
vodja kongresnih demokratov

Pomagalo ni niti posredovanje bivšega predsednika ZDA Donalda Trumpa in McCarthy je bil izvoljen šele, ko je upornikom dal številne koncesije, pred tem pa je med republikanskimi kongresniki že skorajda prišlo do pretepa.

McCarthy je privolil, da lahko le en poslanec zahteva glasovanje o njegovi odstavitvi, upornikom je obljubil položaje v vplivnih odborih na čelu z odborom za pravila, kjer bodo lahko skupaj z demokrati blokirali vse, kar jim ne bo všeč. Obljubil jim je tudi, da bodo mejo javnega dolga dvignili le, če najdejo proračunske prihranke, čeprav pri tem ne gre za novo porabo, ampak za plačevanje starih dolgov.

Bidnova vlada ima zagotovljen proračun do konca septembra, saj je bil potrjen lani, ko so v predstavniškem domu še imeli večino demokrati. Ti so se pogajali s senatnimi demokrati in republikanci za 1700 milijard dolarjev vreden proračun, ki zagotavlja delovanje vlade do 1. oktobra.

Še prej bo verjetno nastal problem z dvigom dovoljene meje javnega dolga. Če se to ne zgodi, lahko pride do pomanjkanja sredstev pri izplačilih pokojnin, plač, bonov za hrano in številnih drug zadev, vključno z odplačevanjem državnega dolga upnikom. Demokrati opozarjajo, da lahko to prinese težave celotnemu svetovnemu gospodarstvu.

Uporniki zagotavljajo, da se bo meja dolga dvignila le, če bodo našli proračunske prihranke. Tiskovna predstavnica Bele hiše Karine Jean-Pierre je bila do teh napovedi kritična.

"Kongres mora povišati mejo javnega dolga. Ne bomo dopustili jemanja talcev," je dejala, čeprav ni jasno, kako jim bo to uspelo. Obenem je namreč zagotovila, da se Bidnova vlada ne bo posluževala trikov, da gre mimo predstavniškega doma.

JLOAQjjKJbM

CuZ8td3h4XY

Yec2tpKdLGM