Kolonializem je mnogim zahodnim muzejem omogočil pridobitev številnih umetniških predmetov

Šele v zadnjih desetletjih se je pospešeno začelo vračanje umetniških del v njihove izvorne prostore

V Muzeju sodobne umetnosti Metelkova (+MSUM) bodo danes ob 20. uri odprli razstavo Vaje v zbirki, ki izhaja iz razmišljanja o zbirkah in njihovih postavitvah skozi historičen kontekst. Napeljuje na zamisel, da umetniška dela in njihove postavitve niso nekaj statičnega. Ob odprtju razstave bosta Maja Smrekar in Ada von Eyachtal izvajali performans Delo in dom. Kustosinja razstave je Bojana Piškur.

Zgodovinsko gledano je muzej s svojimi zbirkami povezan z idejo, da so umetniška dela in znanje o njih namenjena vsem, a je zlasti kolonializem mnogim zahodnim muzejem omogočil pridobitev številnih umetniških predmetov iz nekdanjih kolonij. Šele v zadnjih desetletjih se je pospešeno začelo vračanje umetniških del v njihove izvorne prostore, so zapisali v +MSUM ter ob tem opisali še delovanje muzejev v nezahodnih delih sveta.

Ti se "z idejo zbirk in dekolonizacije ukvarjajo predvsem z razmislekom o tem, kako lokalne zgodovine in specifične umetniške izraze postaviti ob bok zahodnim na način, ki bo omogočal enakopraven dialog in odpravo 'epistemičnega kolonializma'", so zapisali v muzeju in kot primer iz domače regije navedli pionirsko mednarodno zbirko Arteast 2000+, ki se je oblikovala s poudarkom na vzhodnoevropskih povojnih avantgardah v širšem mednarodnem kontekstu.

Prva postavitev zbirke leta 2000 v nekdanji vojašnici Jugoslovanske ljudske armade, v kateri je danes +MSUM, je nosila naslov Umetnost Vzhodne Evrope v dialogu z Zahodom. Enajst let pozneje so jo pripravili najprej prvotno, v naslednjih letih pa še osem postavitev iz zbirke z naslovom Sedanjost in prisotnost. Postavitev se je delno spreminjala v smislu koncepta "ponavljanja", z naslovi, kot so Ulica, Mikropolitične situacije, Instaliraj se!, Čas intimnih odločitev itd. Zbirko so nato še večkrat predstavili tako v +MSUM kot v tujini.

Tokratna, razširjena postavitev del iz zbirk je sestavljena iz treh delov oziroma treh "vaj" v zbirkah s poudarkom na mednarodni zbirki Moderne galerije. V prvem delu razstave se osredotočajo na kulturno diplomacijo nekdanje Jugoslavije, na medrepubliške prevzeme in izmenjave ter na darila oziroma donacije umetniških del.

Zgodovinsko gledano je muzej s svojimi zbirkami povezan z idejo, da so umetniška dela in znanje o njih namenjena vsem, a je zlasti kolonializem mnogim zahodnim muzejem omogočil pridobitev številnih umetniških predmetov iz nekdanjih kolonij. Šele v zadnjih desetletjih se je pospešeno začelo vračanje umetniških del v njihove izvorne prostore.

V Moderni galeriji je bila po drugi svetovni vojni na ta način pridobljena manjša zbirka jugoslovanskih avtorjev. Posebno mesto v tem poglavju razstave je posvečeno kulturni diplomaciji Jugoslavije in neuvrščenih držav, ki je potekala predvsem od začetka 60. do konca 80. let minulega stoletja. Rezultat teh prizadevanj je bila med drugim leta 1984 v Titogradu ustanovljena Galerija umetnosti neuvrščenih držav Josip Broz Tito, ki danes deluje v okviru Centra za sodobno umetnost Črne gore oziroma njegovega Laboratorija zbirke umetnosti neuvrščenih držav. Sodoben akcent historičnim dosežkom nekdanje kulturne diplomacije daje delo Darilo Jasmine Cibic iz leta 2021, so zapisali v muzeju.

Drugi del razstave predstavlja zbirka Arteast 2000+ oziroma kiparska dela iz 90. let takrat najvidnejših avtorjev in avtoric iz mednarodnega prostora, ki predstavljajo začetek te zbirke in se navezujejo na idejo vzhodnoevropske zbirke v dialogu z zahodnimi deli. Dela so bila odkupljena večinoma s samostojnih razstav teh umetnikov in umetnic v Mali galeriji, takratnem razstavnem prostoru Moderne galerije.

Tretji del pa vsebuje dela, ki so bila odkupljena za mednarodno zbirko Arteast 2000+ v zadnjih letih, in dela, ki nakazujejo linijo, po kateri bi se ta zbirka lahko oblikovala v prihodnje. Predstavljene so umetnice in umetnike mlajše ali srednje generacije z območja nekdanje Jugoslavije, tematika del pa je večinoma delo umetnice s poudarkom na tradicionalnih oz. ročnih delih ter kaj ta povratek k ročnemu pomeni za današnji čas v smislu položaja žensk v družbi.

Na razstavi sodelujejo: Maja Bajević, Guido Chire Balderrama, Ana Bešlić, Jean-Marc Bustamante, Dante Buu, Jasmina Cibic, Dušan Džamonja, Róza El-Hassan, Cho Geumsoo*, Cristina Iglesias, Hristina Ivanoska, Mamdouh Kachlan*, Anish Kapoor, Liliane Karnouk*, Ivan Kožarić, Petar Lubarda, Jelena Micić, Rafikun Nabi*, S. Nandagopal*, Rabab Nemr*, neznani avtor iz Indonezije*, neznani avtor iz Palestine*, neznani avtor iz Zambije*, Agnes Clara Ovando-Sanz de Franck*, Saleh Reda*, Naima El Shishiny*, Erzen Shkololli, Shukriya*, Gazbia Sirry*, Maja Smrekar, Ilija Šoškić, Marino Tartaglia, Ivor Thom*, Hambis Tsangaris*, Urad za dokumentarno vezenje, Lazar Vujaklija.