Nataša Pirc Musar / »Moderna demokracija si tega ne bi smela privoščiti«

Predsednica republike je opozorila, da so Romi v Sloveniji še vedno zelo zapostavljeni

Predsednica republike Nataša Pirc Musar je v izjavi za javnost po posvetu ob svetovnem dnevu Romov dejala, da je romska skupnost še vedno zelo zapostavljena in brez dostopa do osnovnih pravic, kot so denimo pitna voda, izobraževanje in socialna ter zdravstvena oskrba. Predstavnik Romov je bil kritičen, da se o teh zadevah pogovarjamo že 30 let.

Posveta pri predsednici republike so se udeležili člani Sveta romske skupnosti ter svetniki iz občin, kjer imajo Romi pravico voliti svojega predstavnika v občinski svet.

Pirc Musar je uvodoma izrazila veselje, da je vlada ustanovila posebno delovno skupino za romsko problematiko, ki jo vodi Anton Grizold. Navedla je, da se bo skupina področja lotila dvotirno. Najprej bo v akcijskem načrtu naslovila najbolj ključna vprašanja, v drugem koraku pa se bo lotila sistemskih rešitev, je povzela.

Med najbolj perečimi vprašanji je predsednica republike izpostavila omejen dostop do pitne vode, kar je osnovna človekova potreba. Zaradi neurejene komunalne infrastrukture v določenih naseljih se tudi romski otroci ne morejo primerno umiti, zato so v šolah šikanirani, je ponazorila.

Izrazila je tudi presenečenje, da je država opustila zdravstveno in socialno oskrbo romskih naselij, ki da jih zdravniško osebje in centri za socialno delo ne obiskujejo več. Romi tako niso deležni preventivnih programov osveščanja o denimo kontracepciji in pravilnem načinu jemanja zdravil. "Moderna demokracija si tega ne bi smela privoščiti," je bila jasna predsednica republike.

Predsednik sveta romske skupnosti Jožek Horvat Muc je ocenil, da se je za romska naselja veliko postorilo tam, kjer je politična volja, kjer pa te ni bilo, pa niso pomagali niti denarna sredstva, ukrepi in zakonodaja. Nekatera naselja tako zaradi neurejenih lastniških razmerij, prostorskih aktov, parcelizacije in odsotnosti vseh drugih aktov, ki sledijo, še vedno nimajo primernih bivanjskih razmer.

Romi, ki pa si želijo svoje bivanjske razmere urediti z nakupom hiše ali gradbenega zemljišča in z integracijo v večinsko skupnost, pa po Horvatovih besedah v nekaterih okoljih naletijo na odpor večinskega prebivalstva, ki jih ne želi sprejeti kot sosede.

Kot temeljna vprašanja je Horvat naštel nedostopnost do pitne vode, bivalne razmere in zdravstveno stanje romske skupnosti. Tudi glede izobraževanja otrok se stvari spreminjajo na slabše, je ocenil. Ob tem se je pridružil misli Grizolda, izrečeni med posvetom, da se slovenska družba s temi problemi ukvarja že 30 let pa ni nekega napredka. Horvat zato meni, da bi se bilo treba odreči vsem neučinkovitim ukrepom in namesto njih sprejeti nove.