Kaj prinaša predlog spremembe zakona o verski svobodi?

Katoliška cerkev predlagani spremembi nasprotuje

Ministrstvo za kulturo je v javno razpravo poslalo predlog spremembe zakona o verski svobodi, ki zvišuje višino nadomestila za plačilo prispevkov verskim uslužbencem z zdajšnjih 48 na 60 odstotkov povprečne plače. Predlog pa hkrati ukinja uredbo o 100-odstotnem kritju prispevkov, kar pomeni, da bi se po predlogu kritje prispevkov realno zmanjšalo.

Predlog spremembe zakona bo v javni razpravi do 5. maja.

Pred letom 2012 je zakon o verski svobodi določal, da država verskim uslužbencem krije 60 odstotkov socialnih prispevkov povprečne plače. Leta 2012 je državni zbor sprejel zakon za uravnoteženje javnih financ, s katerim je višino kritja prispevkov znižal na 48 odstotkov. Maja lani pa je vlada sprejela uredbo, s katero je višino kritja socialnih prispevkov verskih uslužbencev zvišala na 100 odstotkov.

Marca letos je ministrstvo za kulturo v javno razpravo poslalo predlog sprememb zakona, ki je bil vsebinsko enak predlogu, kot ga zdaj pošilja vnovič v javno obravnavo. Predlog predvideva zvišanje nadomestila za plačilo prispevkov verskih uslužbencev z zdajšnjih 48 na 60 odstotkov. Hkrati predlog predvideva tudi ukinitev vladne uredbe o 100-odstotnem kritju socialnih prispevkov, kar pomeni, da se bo delež državnega kritja z zdajšnjih 100 znižal na 60 odstotkov.

Je sofinanciranje prispevkov verskih uslužbencev v nasprotju z načelom ločitve cerkve od države?

O predlogu so se za zdaj javno izrekli v Katoliški cerkvi, kjer predlagani spremembi nasprotujejo. Kot so opozorili v Slovenski škofovski konferenci, bi predlog "pomenil znižanje že pridobljenih pravic". Zmotilo jih je tudi, da je ministrstvo predlog pripravilo brez predhodnega socialnega dialoga z verskimi skupnostmi. Podobno stališče so v pripombah na zakon v prvi javni razpravi marca zavzeli tudi v Evangeličanski cerkvi.

Verska skupnost enakih možnosti Vsem in verska skupnost Univerzalno življenje pa sta v javni razpravi marca predlagali, da bi država povsem prenehala sofinancirati prispevke verskih uslužbencev, ker da je to v nasprotju z načelom ločitve cerkve od države. Na ministrstvu v gradivu k zakonu v zvezi s tem opozarjajo na odločbo ustavnega sodišča, da je državna podpora cerkvam in drugim verskim skupnostim ustavno dopustna kljub omenjenemu načelu, kadar je dostopna vsem cerkvam in drugim verskim skupnostim pod enakimi pogoji.