»Države Zahodnega Balkana, ki si želijo vstopa v EU, lahko računajo na Slovenijo«

20. obletnica vrha EU-Zahodni Balkan v Solunu

Predsednica republike Nataša Pirc Musar, premier Robert Golob in zunanja ministrica Tanja Fajon so ob današnji 20. obletnici vrha EU-Zahodni Balkan v Solunu zagotovili nadaljnjo podporo državam v regiji na njihovi poti v unijo. Ob tem so opozorili, da je bilo od vrha leta 2003 na obeh straneh zamujenih veliko priložnosti.

Pirc Musar, Golob in Fajon so v skupni izjavi, ki jo je objavilo zunanje ministrstvo, spomnili, da je EU na vrhu 21. junija 2003 v Grčiji potrdila evropsko perspektivo Zahodnega Balkana, države iz regije pa so podprle skupne vrednote.

V zadnjih dvajsetih letih je bilo s sodelovanjem doseženega veliko, so zapisali. Zahodni Balkan je po njihovih besedah na splošno stabilnejši. Države uživajo ugodnosti brezvizumskega režima, regija pa je gospodarsko napredovala, so dodali.

"Veliko priložnosti pa je bilo na obeh straneh tudi zamujenih. Zdi se, da je prvotno navdušenje nad reformami na Zahodnem Balkanu v dveh desetletjih nekoliko uplahnilo. Zato je v tem trenutku luč na koncu predora za članstvo v EU malce šibkejša, kot smo upali," so zapisali predsednica republike, predsednik vlade ter ministrica za zunanje zadeve.

Obenem se po njihovih navedbah tudi EU spopada s svojimi težavami, pri čemer širitev ni vedno prednostna naloga. Dejstvo, da se mora EU spopadati s posledicami vojne v Ukrajini, je zahtevalo nov splošen razmislek o pristopu k procesu širitve.

"Jasno je namreč, da je ta proces v osnovi strateška izbira in ne zgolj tehnična naloga. Vsekakor pa mora nadaljnja širitev slediti osnovni viziji evropskega integracijskega procesa, ki temelji na solidarnosti in dejanskih dosežkih kandidatk. Potrebne so pogumne politične odločitve," so poudarili.

"Veliko priložnosti pa je bilo na obeh straneh tudi zamujenih. Zdi se, da je prvotno navdušenje nad reformami na Zahodnem Balkanu v dveh desetletjih nekoliko uplahnilo. Zato je v tem trenutku luč na koncu predora za članstvo v EU malce šibkejša, kot smo upali."

Predsednica republike Nataša Pirc Musar, premier Robert Golob in zunanja ministrica Tanja Fajon

Ob tem so izpostavili, da je EU objektivno zelo dobra izbira za regijo, vendar pa države Zahodnega Balkana o svoji prihodnosti odločajo same. Slovenija v regiji nima sebičnih interesov, njeno politiko vodi solidarnost do držav in prebivalcev. Slovenija želi to, kar želijo ljudje: stabilnost in varnost, ki sta osnovna pogoja za blaginjo in gospodarski napredek, so še zapisali najvišji politični predstavniki države.

"Države Zahodnega Balkana, ki si želijo vstopa v EU, lahko zdaj in v prihodnje računajo na Slovenijo," so zagotovili Pirc Musar, Golob in Fajon.

EU je v skupni izjavi vrha, na katerem je Slovenija sodelovala kot država pristopnica, potrdila, da je prihodnost zahodnobalkanskih držav v uniji. Države regije - Hrvaška, Srbija in Črna gora, BiH, Makedonija in Albanija - pa so izrazile pričakovanje po vključitvi v unijo in skupne vrednote demokracije, vladavine prava ter spoštovanja človekovih pravic.

Od vrha pred 20 leti je v EU julija 2013 vstopila zgolj Hrvaška, ostale države pa so dobile status kandidatke za članstvo in večinoma začele pristopna pogajanja. Status kandidatke je kot zadnja decembra lani prejela BiH. Kosovo, ki v času vrha v Solunu še ni bilo samostojna država, tega statusa še nima.