Ljubljana / Kam se uvršča na lestvici »zelenih« mest?

Med 42 evropskimi mesti na 9. mestu pri uvajanju deljenega prevoza in prevoza brez izpustov, med slabšimi pa v kategoriji brezemisijskih avtobusov

Koalicija nevladnih organizacij Clean Cities Campaign je med 42 evropskimi mesti glede na njihova prizadevanja na področju uvajanja deljenega prevoza in prevoza brez izpustov Ljubljano uvrstila na deveto mesto. Pohvalili so razširjeno in dostopno souporabo električnih avtomobilov, med slabšimi pa je v kategoriji brezemisijskih avtobusov.

Koalicija nevladnih organizacij, med katerimi je tudi Focus, je mesta analizirala na podlagi štirih kazalnikov: souporaba koles in e-skirojev, souporaba električnih avtomobilov, brezemisijski avtobusi ter nameščanje polnilnih mest za električna vozila.

Izsledki poročila kažejo, da lahko mesta znatno prispevajo k cilju zmanjšanja emisij iz cestnega prometa, če prebivalce razbremenijo lastništva osebnih vozil, so zapisali v Focusu.

Zahvaljujoč dobrim rezultatom pri omogočanju souporabe električnih avtomobilov in nameščanju polnilnih mest zanje se je Ljubljana po pojasnilih Focusa na lestvici uvrstila višje od mest, kot so Madrid, Rim, Bruselj in Stockholm.

V Ljubljani je na voljo 1,02 električnega vozila za souporabo na 1000 prebivalcev, s čimer se slovenska prestolnica uvršča na tretje mesto med vsemi 42 mesti. Vodilni Koebenhavn ima 1,76 električnega vozila za souporabo na 1000 prebivalcev, več mest, na primer Liege in Lizbona, pa takšnih avtomobilov sploh nimajo.

"Takšne alternative so zelo pomembne, saj med drugim prispevajo k manjšemu številu lastniških avtomobilov v mestu, k večji izkoriščenosti vozil in konec koncev tudi k večji izbiri čistih prevoznih sredstev. Sicer pa bi v Ljubljani v prvi vrsti potrebovali učinkovitejši mestni potniški prevoz z večjo pogostostjo prevozov na trasah, ki bi bolj ustrezale vsakodnevnim potovanjem Ljubljančanov in dnevnih migrantov po mestu."

Marjeta Benčina,
Focus

Na področju souporabe koles in e-skirojev se je Ljubljana po navedbah Focusa odrezala slabše, saj ima le 5,1 tovrstnih koles in e-skirojev na 1000 prebivalcev. V tej kategoriji vodijo Helsinki z več kot 31 kolesi za souporabo na 1000 prebivalcev.

"Takšne alternative so zelo pomembne, saj med drugim prispevajo k manjšemu številu lastniških avtomobilov v mestu, k večji izkoriščenosti vozil in konec koncev tudi k večji izbiri čistih prevoznih sredstev. Sicer pa bi v Ljubljani v prvi vrsti potrebovali učinkovitejši mestni potniški prevoz z večjo pogostostjo prevozov na trasah, ki bi bolj ustrezale vsakodnevnim potovanjem Ljubljančanov in dnevnih migrantov po mestu," je rezultate komentirala Marjeta Benčina iz Focusa.

Ko gre za polnilna mesta za električna vozila, je v Ljubljani na voljo 38,8 kilovata polnilne zmogljivosti na 1000 prebivalcev, medtem ko je v vodilnem Amsterdamu na voljo 147,3 kilovata na 1000 prebivalcev.

Najslabše se je Ljubljana odrezala v kategoriji brezemisijskih avtobusov, saj predvsem električne avtobuse uvaja zelo počasi, so izpostavili v Focusu. Medtem ko po prestolnici vozijo električni Kavalirji in električni vlakec Urban, je bila flota Ljubljanskega potniškega prometa doslej dopolnjena predvsem z avtobusi na stisnjen zemeljski plin.

Do leta 2030 sicer v Mestni občini Ljubljana načrtujejo, da naj bi po ljubljanskih ulicah in cestah vozilo 30 odstotkov električnih oziroma vodikovih avtobusov.

_a3pWJv5Dnk

tdVp3oGngE4