Raziskava / Koliko prebivalcev Slovenije je zaskrbljenih zaradi učinkov podnebnih sprememb?

Najbolj zaskrbljeni so mladi 

Zaradi učinkov podnebnih sprememb je zaskrbljenih 68 odstotkov sodelujočih v raziskavi, ki sta jo izvedla Pravni center za varstvo človekovih pravic in okolja (PIC) ter agencija Valicon. Največjo zaskrbljenost so izkazali anketiranci v starostni skupini od 18 do 24 let, najmanjšo pa v starostni skupini od 35 do 49 let.

Kot izhaja iz raziskave, ki jo je je marca letos izvedla agencija Valicon na reprezentativnem vzorcu 1007 ljudi iz Slovenije, je slabih 63 odstotkov Slovencev seznanjenih s problematiko podnebnih sprememb. Pri tem je najnižjo raven seznanjenosti izkazala starostna skupina od 25 do 34 let, so v sporočilu za javnost izpostavili na PIC.

Več kot 80 odstotkov Slovencev občuti vsaj manjše učinke podnebnih sprememb, medtem ko jih 19 odstotkov trdi, da teh učinkov ne občuti.

Slabih 68 odstotkov vprašanih meni, da je odgovornost države, da z ukrepi zaščiti državljane pred negativnimi učinki podnebnih sprememb. Anketiranci v starostni skupini od 18 do 24 let medtem državi pripisujejo manjšo odgovornost kot anketiranci v starejših starostnih skupinah. Večjo odgovornost pripisujejo EU, sebi osebno ali okoljskim skupinam.

Več kot 80 odstotkov Slovencev občuti vsaj manjše učinke podnebnih sprememb, medtem ko jih 19 odstotkov trdi, da teh učinkov ne občuti.

Odstotek Slovencev, ki menijo, da država ne ukrepa zadostno, je za tretjino nižji od evropskega povprečja; v EU ta delež znaša 75 odstotkov, v Sloveniji pa 42 odstotkov. V Sloveniji je bil delež najnižji med najmlajšo starostno skupino (18 do 24 let), kjer je znašal 34 odstotkov. V evropski raziskavi iz leta 2021 je bilo ravno obratno, odstotek teh odgovorov je bil najvišji v najmlajši starostni skupini, znašal je 79 odstotkov.

Izmed vprašanih jih je 43 odstotkov ocenilo, da imajo pravice, na katere vplivajo podnebne spremembe, 13 odstotkov jih je menilo, da nimajo takšnih pravic.

68 odstotkov Slovencev bi bilo pripravljenih na različne načine ukrepati za zaščito svojih podnebnih pravic. Dobrih 43 odstotkov bi jih bilo pripravljenih sprožiti tožbo pred sodiščem. Da bi strošek tožbe vplival na njihovo pripravljenost sprožiti tak postopek, je odgovorilo 88,5 odstotka vprašanih.

Po prepričanju 79 odstotkov vprašanih, učinek podnebnih sprememb na posamezno osebo ni odvisen od spola te osebe. Več kot polovica jih meni, da imajo podnebne spremembe na globalnem nivoju po spolu največji vpliv na ženske.

"Rezultati so zelo zanimivi, še posebej pri primerjavi z analizo Eurobarometra iz leta 2021 - še posebej mladi med 18 in 24 let statistično izstopajo glede na povprečje EU, kar morda kaže tudi na organiziranost izobraževalnega sistema v Sloveniji," so ob objavi rezultatov raziskave zapisali na PIC.

Raziskava je bila prva projektna aktivnost, ki so jo na PIC izvedli v okviru projekta DACE. Projekt je del programa CERV, ki ga financira EU. PIC bo letos in prihodnje leto v okviru projekta izvedel več razprav in akcij o podnebju in okolju, s ciljem ozaveščanja slovenske javnosti na področju prilagajanja podnebju in podnebnih pravic.