V Sloveniji trenutno primanjkuje okoli 300 zdravil

Med razlogi za pomanjkanje zdravil je selitev proizvodnje v Kitajsko in Indijo, poudarja predsednica lekarniške zbornice Darja Potočnik Benčič

Pogosto predpisovan otroški antibiotik ospen se je ponekod že vrnil na lekarniške police, vendar je dobava tega zdravila še vedno motena. Slovenija v primerjavi z drugimi evropskimi državami ne izstopa, saj motnje v nastajajo skorajda povsod. Več o vzrokih, rešitvah in o tem, kako se spoprijeti s situacijo, je v oddaji Odmevi na TV Slovenija pojasnila predsednica Lekarniške zbornice Slovenije Darja Potočnik Benčič. 

O tem katerih zdravil se občasno ne da dobiti, je Potočnik Benčič dejala: "Po podatkih javne agencije za zdravila in medicinske pripomočke trenutno primanjkuje nekaj malega manj kot 300 zdravil. Za večino od njih najdemo ustrezno zamenjavo in nadomestilo. Najbolj v stiski pa smo tako zdravstveni delavci kot starši takrat, ko primanjkuje zdravil za otroke."

Pediatri v Avstriji, Nemčiji in Franciji so pozivali politiko, naj poišče rešitve za težave z antibiotiki. Rekli so, da so težave pravzaprav v uvozu. "Teh težav je več in se seštejejo v pomanjkanju. Za posamezno zdravilo bi morali vprašati imetnika dovoljenja za promet, torej proizvajalca. Na splošno pa lahko rečemo tole: večina proizvodnje zdravilnih učinkovin in zdravil se je preselila iz Evrope. Največji proizvajalci so v Indiji in na Kitajskem. Seveda zadostijo svojim potrebam. Vmes so še težave v sami proizvodnji, težave s transportom, z logistiko. Pa še nekaj je treba dodati. Slovenija je izjemno majhen trg in je zaradi tega ranljiva," je pojasnila Potočnik Benčič.

"Slovenija je izjemno majhen trg in je zaradi tega ranljiva."

Darja Potočnik Benčič,
predsednica Lekarniške zbornice Slovenije 

O tem, ali imajo za vsako zdravilo neki substitut, da ga lahko predpišejo pacientu, pa pravi, da zelo redko nadomestitve ni. "Takrat ima pacient še tisto zadnjo možnost, da gre z receptom v tujino. Sicer pa imamo možnost zamenjave z enakim zdravilom drugega proizvajalca. To lahko uredimo kar v lekarni. Potem imamo možnost zamenjave z zdravilom z enakim terapevtskim učinkom. To uredi zdravnik s predpisom novega receptnega obrazca. Za kak manjši obseg lahko zdravila izdelamo kot magistralna zdravila tudi v lekarni ali pa v galenskih laboratorijih lekarn."

Pomanjkanje farmacevtov je izjemno veliko in se še povečuje. "Zagotovo bi večje število vpisnih mest pomagalo. Ko govorimo o zasebnikih: lekarniški zavodi in zasebniki s koncesijo so tukaj zajeti v istem krogu. V tem kontekstu bi zasebnik pomenil to, da gredo v industrijo, na predstavništva ... Tam so delovna mesta precej bolj privlačna tako zaradi delovnih razmer, saj ni dela popoldne, ob sobotah in nedeljah pa dežurstev, kot zaradi plačila, ki je že v samem začetku precej višje. Zagotovo je naš interes, da se uredijo plače v javnem sektorju v skladu z delom in odgovornostmi posameznega poklica, kar vključuje tudi strokovne farmacevtske delavce in vse tiste v ozadju lekarn, ki jih ne vidimo," je še pojasnila Potočnik Benčič v oddaji Odmevi na TV Slovenija.