5. 7. 2023 | Svet
Turčija od Danske zahteva vračilo glave kipa
Kip rimskega cesarja Septimija Severa je bil nedavno vrnjen Turčiji, a brez glave. Turške oblasti menijo, da je glava v danski prestolnici, kjer je razstavljena že več kot 50 let, in zahtevajo njeno vrnitev.
Kip rimskega cesarja Septimija Severa je bil desetletja del zasebne ameriške zbirke, kjer so ga posodili newyorškemu Metropolitanskemu muzeju. Nedavno je bil vrnjen Turčiji, a brez glave. Turške oblasti menijo, da je glava v danski prestolnici v muzeju Ny Carlsberg Glyptotek, kjer je razstavljena že več kot 50 let, in zahtevajo njeno vrnitev.
Turške oblasti po poročanju francoske tiskovne agencije AFP trdijo, da je bila glava cesarja, ki je živel med letoma 145 in 211, ukradena med arheološkimi izkopavanji v 60. letih prejšnjega stoletja.
Danski muzej je bronasto glavo pridobil leta 1970 in nima natančnih podatkov o njenem izvoru. Leta 1979 pa je eden izmed tamkajšnjih kuratorjev ocenil, da glava pripada obglavljenemu kipu iz zasebne ameriške zbirke. Oba dela so celo združili za neko razstavo, toda direktor zbirk danskega muzeja Rune Frederiksen meni, da to še ni trden dokaz, da sodita skupaj.
"Primerjati moramo razpoke na trupu in glavi," je za AFP povedal Frederiksen. "Ne pravim, da ne sodita skupaj. Pravim samo, da morda nismo več tako prepričani, kot smo bili pred recimo 25 do 30 leti, ko smo pisali (muzejske) kataloge," je dodal. V katalogih je izvor glave umeščen v regijo Bubon, ki je danes del turške mediteranske obale.
Potencialnemu vračilu Frederiksen ne nasprotuje, a pravi, da je treba zadevo najprej podrobno preučiti. Med tem Turčija ne dvomi v to, da glava in trup sodita skupaj, se pa zaveda, da lahko proces vračila traja kar nekaj časa.
V celoti ohranjeni kipi iz tega časa so zelo redki, še posebej, ko gre za bronaste kipe, pravi profesorica umetnostne zgodovine in arheologije na francoski univerzi Sorbona Emmanuelle Rosso. Pogosto kipe razžre čas, nekateri pa so bili tudi namensko obglavljeni - med raznimi vstajami, ali pa ko so ljudje s prodajo dveh delov želeli več zaslužiti. Arheologi in zgodovinarji lažje ugotovijo izvor kipa in zakaj je bil izklesan, če imajo več njegovih delov.
"V času Rimljanov so bili kipi del politične propagande, in ko je zavladal nov cesar, je bilo namesto menjave vseh kipov včasih bolj učinkovito in cenejše zamenjati samo glavo," je povedal Frederiksen.
Danes se dogaja tudi, da se združijo trupi in glave kipov, ki v resnici ne sodijo skupaj.
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.