»Kaj je sploh smiselno početi, če se svet, kakršnega poznamo, končuje?«

Sociokulturna psihologinja Hana Hawlina je spregovorila za posebno poletno številko Mladine INTERVJU 2023

Hana Hawlina je doktorska študentka in raziskovalka na švicarski Univerzi v Neuchâtlu. Kljub mladosti – rojena je bila leta 1992 v Ljubljani – je ena naših vodilnih raziskovalk na področju sociokulturne psihologije, veje, ki delovanje posameznikov obravnava neločljivo od njihovega družbenega konteksta. Zadnja leta se posveča predvsem vprašanjem ustvarjalnosti, obravnava kolektivno domišljijo, predstave o prihodnosti, utopizem in gradnjo novih svetov. Njeno raziskovanje zajema tudi številne druge družbene fenomene, zato je pravzaprav težko najti témo, o kateri ne bi zmogla poglobljeno kramljati tako rekoč do pojutrišnjem.

V pogovoru za Mladino je med drugim spregovorila o psiholoških procesih, ki poganjajo javno sramotenje na družbenih omrežjih, o raznih izzivih, ki jih prinaša vzpon umetne inteligence, ter o črnogledem duhu časa, ki vodi v vdajanje v mrko usodo in strah pred velikimi spremembami. Intervju z njo je za posebno številko Mladine (INTERVJU 2023) pripravil Gregor Kocijančič.

Hana Hawlina je v pogovoru za posebno številko Mladine med drugim spregovorila o tem, kakšni psihološki procesi stojijo za linč na družabnih omrežjih. "Čeprav gre pogosto za povsem legitimno in iskreno moralno ogorčenje, ali pa za nekakšen moralni šok, povezan z gnusom in jezo nad moralnimi prekrški, se motivi tviteraške drhali in množičnih plazov pravičništva pogosto skrivajo predvsem v želji po večjem socialnem kapitalu."

"Z javnim obsojanjem drugih sebe predstavljaš kot moralno vzvišenega. Agresivnejše ko obsojaš tarče, večjo razdaljo vzpostavljaš med sabo in njimi. S pridruževanjem obsojajočim množicam pridobiš nekakšno moralno valuto, sebe pomiriš, da si boljši človek od tarče ukinitve, sočasno pa drugim kažeš lastno moralno držo. Ljudje so prepričani, da s tem delajo nekaj dobrega, pri čemer gre za dokaj ceneno moralno signaliziranje, ko se ni treba dejavno postaviti proti družbenim krivicam. To ima tudi pomembno socialno vlogo: ko se skupaj obrneš proti nekomu, ki je izločen, pokažeš, da si del neke skupnosti ali njen zaveznik," je še dodala.

"Črnoglede vizije prihodnosti precej negativno vplivajo na sposobnost našega delovanja. Kaj je sploh smiselno početi, če se svet, kakršnega poznamo, končuje?"

Hana Hawlina,
sociokulturna psihologinja

V posebni številki lahko preberete 15 aktualnih intervjujev

Več lahko preberete v posebni številki Mladine, ki je že na voljo pri prodajalcih časopisov, naročite pa jo lahko tudi v naši spletni trgovini.

V poletni ediciji Mladine INTERVJU 2023 lahko preberete pogovore s trenutno najbolj aktualnimi osebnostmi s področja politike, družbe in (pop) kulture. Poleg sociokulturne psihologinje Hane Hawlina, so za posebno izdajo spregovorili tudi: zgodovinarka Manca G. Renko, predsednica republike Nataša Pirc Musar, zdravnica Metoda Dodič Fikfak, sociologinja Tina Gaber, pisateljica Dijana Matković, varuhinja potrošnikov Breda Kutin, glasbenica Helena Blagne, politik Anže Logar, vrhovni državni tožilec Jože Kozina, režiser, scenarist in producent Rajko Grlić, duhovnik in vloger Martin Golob, fotograf Arne Hodalič, pisatelj in pesnik Sjón ter glasbena skupina Joker Out.