Ali mediji potrebujejo dopisnike iz tujine?

Dopisnik v tujini je za medij dodana vrednost, kljub temu pa bo RTV Slovenija očitno ostala brez dopisništva v Moskvi

V medijih poudarjajo dodano vrednost, ki jo imajo dopisniki iz tujine. Kljub temu bo RTV Slovenija očitno ostala brez dopisništva v Moskvi. Dopisnici Vlasti Jeseničnik se namreč pogodba izteče konec avgusta. Vodstvo RTVS pa je že zahtevalo, da se nemudoma prekliče pogodba za stanovanje, ki ga zavod najema v Moskvi prek ruskega ministrstva za zunanje zadeve.

Na Radioteleviziji Slovenija (RTVS) pri drugih dopisništvih letos ne predvidevajo sprememb, so navedli za STA.

Medijska hiša Pro Plus ima trenutno v tujini dva dopisnika, in sicer Tadejo Lampret v ZDA in Braneta Kastelica v Veliki Britaniji. Jeseni pa nameravajo po njihovi napovedi za STA odpreti dopisništvo v Bruslju.

Delo dopisništva ohranja, Večer zanje nima finančnih sredstev

Pomena dopisnikov iz tujine se zavedajo tudi pri časopisu Delo. "Delo so že od samih začetkov zaznamovale močne dopisniške mreže po svetu in v lokalnih okoljih, iz česar se je tudi razvil svetovljanski duh, ki odraža identiteto Dela že skoraj 65 let," je za STA poudarila direktorica družbe Delo Nataša Luša.

A spremembe na medijskem trgu, upadanje naklad in oglasnih prihodkov tiskanih medijev jih že vrsto let silijo v optimizacijo poslovanja, zaradi česar so se krčile tudi novinarske redakcije, med njimi tuja in lokalna dopisništva.

"Delo so že od samih začetkov zaznamovale močne dopisniške mreže po svetu in v lokalnih okoljih, iz česar se je tudi razvil svetovljanski duh, ki odraža identiteto Dela že skoraj 65 let."

Nataša Luža,
direktorica Dela

Kljub temu Delova zunanja politika po zagotovilu direktorice ostaja ena pomembnih stebrov uredniške politike in zato stremijo k temu, da so njihovi novinarji še vedno navzoči po svetu. Nekaj dopisnikov je na stalnih lokacijah v Washingtonu, Bruslju in Frankfurtu, Delovi novinarji pa določene terene, denimo območje Balkana, Bližnji vzhod in Azijo, obiskujejo ob posebnih priložnostih.

Tujih dopisništev v prihodnje ne želijo krčiti, vendar pa v težkih časih za tiskane medije, ko je vse težje vzdrževati obstoječi poslovni model, te možnosti ne izključujejo. Hkrati si želijo, da bi Delo še naprej nudilo bralcem globalni vpogled. Zavedajo se, da prave zgodbe in dober vpogled v razmere prinese prav terensko delo na mestu dogajanja, pristen stik novinarjev z ljudmi na terenu pa bralcem prinese občutek večje vpetosti v svet in boljše razumevanje dogajanja, je sklenila Luša.

Po drugi strani Večer s sedežem v Mariboru nima dopisništev v tujini. "Zaradi finančnih razlogov si tega ne more privoščiti," je za STA izpostavil odgovorni urednik Matija Stepišnik. V nekaterih mestih pa imajo občasne sodelavce, s katerimi sodelujejo po potrebi oziroma jih zaprosijo za kakšno javljanje v živo, če so teme iz teh mest v tistem trenutku aktualne in relevantne, je dodal.