Nutrije / Začetek izlova prestavljen na konec avgusta ali jesen

Direktor parka Ljubljansko barje je pojasnil, da je treba najprej preučiti logistiko, začeli pa bi proti koncu avgusta ali jeseni, najprej na nelovnih površinah

Izlov nutrij na območju krajinskega parka Ljubljansko barje se kljub napovedim še ne bo začel. Direktor parka Janez Kastelic je za Radio Slovenija pojasnil, da je treba "najprej preučiti logistiko, začeli pa bi proti koncu avgusta ali jeseni, najprej na nelovnih površinah". Dodal je, da so dobili "kar nekaj klicev in mailov" s prošnjo, naj intervenirajo ter za Radio Slovenija pojasnil, da bodo zato začeli na nelovnih površinah, to je "znotraj naselij, ki so del lovišča, vendar lovec tam ne sme ukrepati z orožjem, razen s posebno odločbo".

Odločba ministrstva za kmetijstvo sicer ostaja veljavna, Kastelic pa je opozoril, da krajinski park "zdaj izvaja ukrepe za preprečevanje širjenja devetih živalskih in rastlinskih invazivnih tujerodnih vrst po načrtih". Letno je za vse invazivne vrste po njegovih besedah na voljo 92 tisoč evrov, a gre pa za večletni program.

Nutrije po mnenju Maše Bratina, naravovarstvene svetovalke Krajnskega parka Ljubljansko Barje, na ljubljanskem barju negativno vplivajo na raznovrstnost živali in rastlin, med drugim v kmetijstvu, kjer se rade prehranjujejo z razširjeno koruzo. Omenjena svetovalka je za oddajo Odmevi na TV Slovenija poudarila, da nutrija vpliva tudi na živino in posledično na ljudi, "ker je prenašalka metljaja, ki lahko prenaša tudi kakšne druge bolezni". 

"Ne nazadnje pa se nahajamo tudi na območju Unescove svetovne dediščine kolišč, in ker povzroča veliko erozije s tem, ko spodjeda brežine, vpliva tudi na več tisoč let stare koliščarske kole, ki se lahko uničijo zaradi tega, ker koplje rove v brežini," je dejala v Odmevih in dodala, da nutrija spreminja sestavo tal in vpliva na hidrologijo.

Nutrije naj bi sicer do konca decembra pristojni lovci lovili v kletke oziroma živolovke, sledila bo ustrelitev. Kot je še povedala Bratina, razmišljajo, da bi se nutrije porabile tudi za hrano za pse.

Biologinja Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave in specialistka za problematiko tujerodnih invazivnih vrst Sonja Rozman je v Odmevih na TV Slovenija pojasnila, da je lov nutrij z živolovkami in kasnejši odstrel metoda, ki jo evropska zveza za varstvo narave v sodelovanju z Evropsko komisijo priporoča kot najbolj humano metodo. "Metoda je selektivna. Če se ujame druga žival, se izpusti. Smrt pa je hipna," je dejala.

"Metoda je selektivna. Če se ujame druga žival, se izpusti. Smrt pa je hipna."

Sonja Rozman,
biologinja Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave
in specialistka za problematiko tujerodnih invazivnih vrst

Evropska zveza za varstvo narave po njenih besedah nutrijo določa kot eno izmed stotih najbolj invazivnih tujerodnih vrst, obenem pa je tudi na seznamu tujerodnih vrst v Evropski uniji (EU), "ki jih je treba obvladovati."

"Zato, da vrsta lahko pride na ta seznam, mora seveda biti podlaga v študijah, v oceni tveganja. Vse to je bilo za nutrijo narejeno in včasih ni treba, da delamo študije na svojem ozemlju, če se lahko kaj naučimo tudi iz drugih držav, kjer so podobni ekosistemi," je še poudarila.

"Z našega zornega kota bi bila idealna popolna odstranitev, kar bo glede na to, da je nutrija že dalj časa prisotna, izredno težka naloga. Prepričani pa smo, da jo bomo lahko omejili. Upamo, da bomo s kombinacijo lova in izlova lahko pomembno vplivali na število živali," pa je v Odmevih glede možnega števila izlovljenih nutrij pojasnil direktor krajinskega parka Kastelic.

"Z našega zornega kota bi bila idealna popolna odstranitev, kar bo glede na to, da je nutrija že dalj časa prisotna, izredno težka naloga. Prepričani pa smo, da jo bomo lahko omejili. Upamo, da bomo s kombinacijo lova in izlova lahko pomembno vplivali na število živali."

Janez Kastelic,
direktor parka Ljubljansko barje

Z izjavami o odlovu nutrij pa je v zadnjih tednih v medijih veliko pozornosti vzbudila sociologinja in aktivistka za pravice živali Tina Gaber, sicer partnerka premierja Roberta Goloba. Med drugim se je obregnila ob študijo ljubljanske biotehniške fakultete o naravovarstveni problematiki nutrije in pižmovke na Ljubljanskem barju, ki da namiguje na sistemsko korupcijo. Ob tem ni molčal niti predsednik vlade Golob, ki je dejal, da je aktivizem njegove sopotnice splošno znan in da tudi v tem primeru deluje povsem pregledno. Da ima civilna družba svoje poglede, na katere opozarja vlado, se mu zdi normalno in prav, pa četudi se z njimi vlada vedno ne strinja.

PREBERITE TUDI:

• Tina Gaber z izjavami o odlovu nutrij razburila stroko in del javnosti >>
• Več kot 24 tisoč podpisov proti odlovu nutrij >>