STA

 |  Družba

Delež mladih v Sloveniji se zmanjšuje

Na začetku letošnjega leta je bilo v državi 313.024 prebivalcev, starih od 15 do 29 let. Njihov delež v celotni populaciji je znašal 14,6 odstotka, kar je za skoraj 138.000 ali 7,8 odstotne točke manj kot leta 1991.

Mladi se tudi v Sloveniji vse bolj zavedajo težke situacije. Tako so se združili na nedavnih podnebnih protestih. Morda bodo kmalu sledili tudi shodi za ureditev stanovanjske politike ...

Mladi se tudi v Sloveniji vse bolj zavedajo težke situacije. Tako so se združili na podnebnih protestih. Morda bodo kmalu sledili tudi shodi za ureditev stanovanjske politike ...
© Borut Krajnc

Delež mladih v Sloveniji se zmanjšuje, pred mednarodnim dnevom mladih, ki ga obeležujemo v soboto, navaja Statistični urad RS (Surs). Na začetku letošnjega leta je bilo v državi 313.024 prebivalcev, starih od 15 do 29 let. Njihov delež v celotni populaciji je znašal 14,6 odstotka, kar je za skoraj 138.000 ali 7,8 odstotne točke manj kot leta 1991.

Med državami EU je bil delež mladih, starih od 15 do 29 let, lani najnižji v Bolgariji, kjer je v tej starostni skupini zgolj 14,1 odstotka med vsemi prebivalci, največji pa na Cipru in sicer 20,2 odstotka. Slovenija je bila na repu držav EU, povprečje EU je znašalo 16,2 odstotka.

V šolskem letu 2022/23 je bilo v srednje šole vključenih 77.462 dijakov in dijakinj. Največ, 47,1 odstotka, jih je bilo vpisanih v srednje tehniško in drugo strokovno izobraževanje, 35,5 odstotka v srednje splošno izobraževanje ter 17,4 odstotka v nižje in srednje poklicno izobraževanje.

Največ dijakinj, 44,9 odstotka, je izbralo področje osnovnih in splošnih izobraževalnih aktivnosti, največ dijakov, 42,8 odstotka, pa se je odločilo za področje tehnike, proizvodne tehnologije in gradbeništva. Pri področjih srednješolskega izobraževanja v zadnjih letih ni večjih odstopanj, kažejo podatki Sursa.

Leta 2022 je bilo v terciarno izobraževanje vpisanih 48,2 odstotka mladih prebivalcev Slovenije starih med 19 in 24 let. Na ravni EU-27 je Slovenija po tem kazalniku vodilna. Leta 2021 je bilo v Sloveniji 47 odstotka mladih vpisanih v terciarno izobraževanje medtem ko je povprečje EU-27 znašalo 36,1 odstotka. Najmanjši delež je bil v Luksemburgu in sicer 9 odstotkov, sledila je Malta z 23,5 odstotki.

Leta 2022 je v Sloveniji s svojimi starši še vedno živelo 59,1 odstotka mladih v starostni skupini med 18 in 34 let.

Terciarno izobraževanje v Sloveniji je lani uspešno zaključilo 16.111 diplomantov, med njimi je bilo 40,7 odstotka moških in 59,3 odstotka žensk. V prejšnjem letu je bilo med mladimi od 15 do 29 let v Sloveniji 8,5 odstotka takih, ki niso bili niti delovno aktivni niti niso bili vključeni v formalno ali neformalno izobraževanje. Lani so največji delež takih mladih imeli v Romuniji in sicer 19,8 odstotka, najnižjega pa na Nizozemskem kjer je znašal 4,2 odstotka.

Lani je bilo med delovno aktivnimi mladimi od 15. do 29. leta 30.837 takih, ki so se prvič zaposlili na območju Slovenije. Stopnja delovne aktivnosti med mladimi je bila lani 48,1-odstotna in je bila za 8,5 odstotne točke nižja od stopnje delovne aktivnosti na ravni države. Obrnjeno je bilo pri stopnji brezposelnosti - med mladimi je znašala 8,2 odstotka in je bila za 4,1 odstotne točke višja od skupne stopnje brezposelnosti.

Leta 2022 je v Sloveniji s svojimi starši še vedno živelo 59,1 odstotka mladih v starostni skupini med 18 in 34 let. Takih fantov je bilo 67,1 odstotka, deklet pa 50,2 odstotka. V EU je 49,4 odstotka mladih še živelo v skupnem gospodinjstvu s starši; najmanjši delež so imeli na Švedskem (12,5 odstotka), najvišjega pa na Hrvaškem (78,2 odstotka).

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.