Matic Gorenc

 |  Politika

Luisa Neubauer v Sloveniji / »Katastrofe so posledica človeško proizvedenih podnebnih sprememb«

Tiskovna konferenca evropskih okoljskih aktivistov, ki v Sloveniji pomagajo pri čiščenju posledic poplav

ss

Luisa Neubauer
© Gašper Lešnik

Predstavniki mednarodne zasedbe okoljskih aktivistov Fridays for Future (Petki za prihodnost) iz Avstrije, Nemčije in Hrvaške, ki so v Slovenijo prišli pomagat pri saniranju škode, ki je nastala v poplavah, so na Prešernovem trgu organizirali tiskovno konferenco, na kateri so Evropsko unijo (EU) pozvali, naj 2023 ne bo le leto okoljskih katastrof, temveč tudi leto začetka resnega spopadanja z okoljsko krizo.

Na tiskovni konferenci so spregovorile Luisa Neubauer in Nemčije, ena izmed najbolj znanih okoljskih aktivistk na svetu, Lena iz Avstrije in Mija iz Hrvaške. Nika Kovač, direktorica Inštituta 8. marec (ki obisk koordinira s slovenske strani), je uvodoma povedala, da jo je »Luisa Neubauer pred tremi dnevi poklicala in rekla: Nika, vidimo, kaj se dogaja v Sloveniji, želimo priti in pomagati, pripeljala bom mlade iz Evrope, da grejo na teren in pomagajo ljudem«.

In to je prva stvar, ki so jo mladi aktivisti storili, ko so v četrtek prispeli v Slovenijo. Na terenu so delali tudi danes pred tiskovno konferenco, nato pa so se odpravili nazaj – pomagati ljudem na najbolj prizadetih območjih. Poleg tega so s sabo prinesli še nekaj opreme, ki jo v Sloveniji trenutno primanjkuje.

ss

Članice Inštituta 8. marec in mednarodne okoljske aktivistke
© Gašper Lešnik

Vse tri govornice so na tiskovni konferenci poudarile pomen solidarnosti med državami članicami EU in razkol med centralnimi državami in periferijo. »Znanost nam jasno pravi, da katastrofe, ki jih vidimo po celi Evropi, ne bi bile možne, če ne bi bilo človeško proizvedenih podnebnih sprememb. To ni le nesreča, to je vzorec, ki ga videvamo povsod«, je opozorila Luisa Neubauer. Poudarila je še, da evropski voditelji do zdaj niso bili uspešni pri varovanju svojih državljanov od posledic okoljske krize in jih pozvala, naj se okoljske krize končno lotijo z resnostjo, ki si jo ta zasluži. »Poletja 2023 si ne bi smeli zapomniti kot poletje bolečine, ampak kot poletje dejanj.« Kritizirala je še odnos EU do svoje periferije in da je uničenje v poplavah tudi posledica tega, da EU ne skrbi za države na obrobju.

»Poletja 2023 si ne bi smeli zapomniti kot poletje bolečine, ampak kot poletje dejanj.«

Luisa Neubauer

Lena iz kraja na avstrijskem Koroškem, ki so ga prav tako prizadele poplave, je opisala svojo izkušnjo ter poudarila pomembnost medsosedske pomoči v kriznih situacijah. Mija iz Hrvaške je dodala, da »če želimo preprečiti nove ekstremne vremenske pojave, potrebujemo intenzivne in celostne, sistemske spremembe ter ukrepe s strani EU. EU mora zagotoviti pravično ekološko tranzicijo, … sploh zato, ker so nekatere države EU zgodovinsko bile med največjimi onesnaževalkami«.

© Gašper Lešnik

Pod poziv Evropski uniji, ki so ga danes mlade aktivistke predstavile, so se že podpisale okoljevarstvene organizacije iz dvajsetih držav EU.

NMog2M6D6Ng

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.