13. 10. 2023 | Mladina 41 | Svet
V smrtnem objemu
Hamasov napad na jug Izraela in izraelski na Gazo sta preplet ene in iste tragedije v neprekinjenem vrtincu nasilja
Izrael je bil popolnoma nepripravljen na operacijo Hamasa. A da bi palestinski borci sploh lahko izvedli krvavi napad, so se morali najprej prebiti ven iz Gaze, ki jo je Izrael leta 2007 spremenil v največje koncentracijsko taborišče na svetu.
Ko je bil leta 1948 ustanovljen Izrael, je bilo z domov pregnanih okoli tri četrt milijona Palestincev. Številni so se naselili v Gazi in na Zahodnem bregu, ki naj bi nekoč, čeprav nista geografsko povezana, tvorila palestinsko državo. Potem pa je Izrael junija 1967 vojaško zasedel še ti dve ozemlji. Leta 2005 je takratni izraelski premier Ariel Šaron zaukazal enostranski umik judovskih naselbin in vojaških oporišč iz Gaze z enim samim ciljem: odrezati to območje od preostalega sveta. Na kopnem ga je vojska zagradila s sistemom (tudi električnih) ograj in betonskih pregrad, podprtih z opazovalnicami oziroma ostrostrelskimi stolpi, na morju pa je palestinskim ribičem dovoljeno ribarjenje zgolj v pasu treh navtičnih milj vzdolž obale. Leta 2007 je bila zapora območja, tako rekoč, popolna. Izrael že 16 let nadzira in sistematično omejuje dostop vseh oblik pomoči v Gazo. To je namerna politika »brez blaginje, brez razvoja«, kot jo je že na samem začetku opisal takratni izraelski obrambni minister Ehud Barak. Gre za načrt, da prebivalce Gaze komajda ohranjajo pri življenju. Izraelski človekoljubni organizaciji Giša je oktobra 2010 na podlagi zakona o dostopnosti informacij uspelo pridobiti tajne dokumente ministrstva za obrambo, v katerih so navedeni matematični izračuni, koliko časa je potrebnega, da prebivalstvu v Gazi zmanjka vseh osnovnih zalog, nujnih za preživetje, oziroma, kot je zapisano, »da mu zmanjka zraka«.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.