»Ugrabljene ljudi je treba izpustiti. To je korak k umiritvi razmer.«

Predlog za vzpostavitev humanitarne prekinitve ognja v Gazi

Visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell se je ob prihodu na današnje zasedanje zunanjih ministrov unije zavzel za vzpostavitev humanitarne prekinitve ognja, ki bi omogočila dostop humanitarne pomoči na območje Gaze. Stališča držav članic glede tega so deljena.

"Mislim, da je humanitarna prekinitev spopadov potrebna, da bi omogočili vstop in razdelitev humanitarne podpore v Gazi," je pred zasedanjem v Luxembourgu povedal Borrell.

V Egiptu pred mejnim prehodom Rafa čaka dolga kolona tovornjakov, ki morajo po njegovih besedah vstopiti v Gazo in dobaviti nujno potrebne dobrine. Pri tem je izpostavil gorivo, ki je potrebno za zagotavljanje elektrike in razsoljevanje vode.

"Brez vode in elektrike namreč bolnišnice komaj delujejo," je povedal Borrell. Na to je opozoril tudi evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič, ki je pred zasedanjem napovedal, da bo pozval k neoviranemu in varnemu dostopu humanitarne pomoči v Gazo.

Dodal je, da je treba količino humanitarne pomoči določati glede na potrebe na območju, in ne na podlagi "arbitrarnih odločitev".

Po Borrellovem mnenju okoli 20 tovornjakov na dan, kolikor jih je ob začasnem odprtju prehoda Rafa v Gazo vstopilo v soboto in nedeljo, ni dovolj, saj jih običajno pomoč vsak dan dostavi 100. Palestinska enklava je bila do vstopa prve humanitarne pomoči dva tedna pod popolno blokado izraelskih sil, ki na tem območju izvajajo vsakodnevne raketne napade.

"Brez vode in elektrike bolnišnice komaj delujejo."

Josep Borrell,
visoki zunanjepolitični predstavnik EU

Humanitarna prekinitev ognja pa je potrebna tudi za izpustitev talcev, ki jih je skrajno palestinsko gibanje Hamas zajelo med napadom na Izrael pred približno dvema tednoma. "Ugrabljene ljudi je treba izpustiti. To je korak k umiritvi razmer," je povedal visoki zunanjepolitični predstavnik EU.

Ob tem ni želel napovedovati, ali bodo zunanji ministri danes dosegli soglasje o pozivu k humanitarni prekinitvi ognja. Je pa zagotovil, da bodo o tem danes razpravljali ministri, na vrhu konec tedna pa tudi voditelji držav članic.

Ministri so ob prihodu na zasedanje izražali različna stališča. Poziv k humanitarni prekinitvi ognja so jasno podprli luksemburški zunanji minister Jean Asselborn, irski zunanji minister Micheal Martin, pa tudi slovenska zunanja ministrica Tanja Fajon.

Večina preostalih je bila bolj skeptična do tega. Vodja češke diplomacije Jan Lipavsky je tako izrazil dvom o tem, da bi lahko s Hamasom dosegli dogovor o začasni prekinitvi ognja. Podobno je menil italijanski zunanji minister Antonio Tajani.

Med državami, ki nasprotujejo prizadevanjem EU za humanitarno prekinitev spopadov na Bližnjem vzhodu, je Nemčija. Po besedah vodje nemške diplomacije Annalene Baerbock je ključen boj proti terorizmu, pri čemer je izpostavila, da na Izrael še vedno padajo rakete.

Zunanji ministri članic EU, ki so o dogajanju na Bližnjem vzhodu razpravljali že na izrednem neformalnem zasedanju nekaj dni po napadu Hamasa na Izrael, so se danes posvetili še razpravi o preprečevanju širjenja konflikta v regiji.

Na dnevnem redu imajo tudi rusko invazijo na Ukrajino, pri čemer bodo govorili predvsem o zagotavljanju varnostnih jamstev ter mirovni pobudi ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega.

V razpravi o aktualnih vprašanjih bodo ministri na kratko govorili še o napetostih na severu Kosova pred enim mesecem.

AMU35DKRWUA

xwPSt30L9II