Negativni vplivi digitalizacije dela

Razvoj digitalnih tehnologij na delovna mesta prinaša številne prednosti, obenem pa tudi različne izzive za varnost in zdravje pri delu

Ob letošnjem evropskem tednu varnosti in zdravja pri delu, ki poteka ta teden, je posebna pozornost namenjena ozaveščanju o tveganjih za zdravje zaposlenih v digitalni dobi. Ob tej priložnosti strokovnjaki opozarjajo na možne negativne vplive različnih psihosocialnih tveganj, ki jih prinaša digitalizacija dela.

Razvoj digitalnih tehnologij in njihovo vključevanje na delovna mesta prinaša zaposlenim in delodajalcem številne prednosti, kot so večja varnost, zanesljivost, učinkovitost, produktivnost, večja avtonomija in fleksibilnost. Hkrati pa digitalni sistemi prinašajo tudi različne izzive za varnost in zdravje pri delu, so zapisali na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ).

Pri delu prek spletnih platform (na primer najrazličnejši prevozi, prodaja izdelkov, oddaja nastanitev) se, podobno kot pri delu na daljavo oziroma na domu, pogosteje pojavljajo psihosocialna tveganja, kot so strokovna izolacija, osamljenost, odsotnost podpore sodelavcev, podaljšan delovnik, stalna dosegljivost za delodajalca ter zabrisana ločnica med zasebnim življenjem in delom. Dodatno tveganje pri delu na domu predstavljata tudi nezadostna opremljenost za delo in slabši ergonomski pogoji, opozarjajo.

Ob tem so poudarili, da je vsa tveganja, vključno s temi, ki jih prinaša digitalizacija dela, v delovnih organizacijah mogoče prepoznati, preprečiti in uspešno obvladati, še zlasti, če se jih odkrije in obravnava čim bolj zgodaj. "Temeljno načelo pri uvajanju digitalnih sistemov naj bo osredotočenost na človeka. Umetna inteligenca in digitalne tehnologije naj bodo človeškemu odločanju v podporo, ne pa da ga nadomestijo," so zapisali.

V povezavi z digitalizacijo je eden pomembnejših ukrepov za varovanje duševnega zdravja zaposlenih pravica do odklopa, torej do neodzivanja na službeno e-pošto, telefonske klice in na druge možne komunikacijske kanale izven delovnega časa. Za udejanjanje te pravice, ki je v nekaterih državah že uzakonjena, se tudi pri nas odloča vedno več delodajalcev.

Z digitalizacijo je povezan tudi digitalni stres, ki lahko negativno vpliva na zdravje, delazmožnost in učinkovitost zaposlenih, so še zapisali na NIJZ. Znaki digitalnega stresa vključujejo preobremenjenost, razdražljivost, glavobole, psihično utrujenost, napake pri odločanju, občutke nemoči, slabšo delovno učinkovitost, manjše zadovoljstvo pri delu ter doživljanje tesnobe ob odklopu od digitalnih naprav.

Za zmanjševanje posledic digitalnega stresa sicer lahko veliko naredimo tudi sami. Tako lahko razmislimo o svojem odnosu do digitalnih tehnologij, pri delu se osredotočimo na eno nalogo naenkrat in čim bolj omejimo motnje, si vzamemo premore od ekranov ter določimo dan v tednu, ko nismo dosegljivi in ne pregledujemo e-pošte, novosti na družbenih omrežjih, spletnih novic in drugih vsebin, še svetujejo na NIJZ.