»Migrant je rasiziran in marginaliziran pojem, ki se uporablja slabšalno«

V Ljubljani je gostovala raziskovalka s področja podnebnih migracij Sarah Walker

"Govor o migrantih služi preusmerjanju pozornosti. Velika večina ljudi, prizadetih zaradi podnebne krize, ne more zapustiti svoje države, temveč se preselijo znotraj regije," je v intervjuju za MMC RTV Slovenija povedala Sarah Walker, podoktorska raziskovalka na Univerzi v Bologni, ki je svojo poklicno pot je začela v azilnem centru v Londonu, v Senegalu pa je v okviru evropskega projekta Climate of Change preučevala posledice podnebne krize in odziv tamkajšnjih prebivalcev. Na začetku novembra je bila gostja nacionalne konference globalnega učenja, ki jo organizira Društvo Humanitas.

Walker je večkrat omenila, da migracije same po sebi niso problem, ampak je problem v načinu, kako prišleke obravnavamo. "Negativne in zastrašujoče pripovedi o migrantih v medijih zagotovo ne pomagajo. Mislim, da bi se morali izogniti tej 'vodni simboliki', ki govori o valovih migrantov, kot da gre za nekaj, kar je popolnoma neobvladljivo in nas bo preplavilo," je v intervjuju za MMC RTV Slovenija poudarila Walker.

"Sicer pa bi lahko naredili marsikaj. Lahko bi vzpostavili humanitarne vizume in delovna dovoljenja. Med rešitvami vidim tudi lažje prehajanje meja, saj v selitvah ljudi ne vidim problema. Lahko bi torej omogočili zakonite poti za migracije. Številne raziskave kažejo, da mejne kontrole zgolj povečujejo število ljudi, ki se zatečejo k nevarnim in nelegalnim prehodom meje, na ta način pa se ustvarja nekakšno ozko grlo. Tudi če govorimo o denarju, bi takšni ukrepi stali precej manj. Namesto, da trošimo denar za orožje in nasilje, ki se izvaja na mejah, bi ga lahko vložili v sprejemne centre, zagotavljanje vizumov in integracijo," je še dejala.

Na to, da govorimo o dvoličnosti Evrope, ki se po eni strani prikazuje kot žrtev migracij, na drugi strani pa izkorišča naravne vire držav, ki jih prebivalci zapuščajo, pa je odgovorila: "To je skrajno hinavsko. Znanstvene raziskave dokazujejo, da EU z obstoječimi ribiškimi praksami negativno vpliva na biotsko raznovrstnost morja v tej regiji. Ne pozabimo na onesnaževanje in izvoz odpadkov. Evropska unija izvozi ogromen delež svojih odpadkov, od plastike do odpadnih oblačil. Oblačila, ki jih preprosto zavržemo, niso biološko razgradljiva. Vse to ima vpliv na svetovni jug, cilji trajnostnega razvoja tukaj niso podprti, kar močno otežuje preživetje ljudi, tudi v Senegalu."

"Negativne in zastrašujoče pripovedi o migrantih v medijih zagotovo ne pomagajo. Mislim, da bi se morali izogniti tej 'vodni simboliki', ki govori o valovih migrantov, kot da gre za nekaj, kar je popolnoma neobvladljivo in nas bo preplavilo."

Sarah Walker

"Sezonske in krožne migracije so del življenja Senegalcev že stoletja. Kmetje iz notranjosti države se že od nekdaj sezonsko selijo na obalo, da bi delali v ribiški industriji in s prisluženim denarjem financirali svoje kmetijske dejavnosti. Te sezonske selitve je prizadela podnebna kriza, katere vzrok so, ne pozabimo, emisije toplogrednih plinov. Kdo nosi največji delež odgovornosti? Evropska unija in druge države svetovnega severa. Če povemo le eno plat zgodbe, zlasti ko peščico ljudi, ki pridejo in iščejo boljše življenje v EU-ju, prikazujemo kot grožnjo, postane ta zgodba zelo hinavska, absurdna. Res je, kar pogosto slišimo, in sicer da zaradi podnebne krize najbolj trpijo ljudje, ki so zanjo najmanj odgovorni," je še dejala v intervjuju za MMC RTV Slovenija.

"V raziskavi smo se osredotočili na manjšo skupnost, da bi razumeli, zakaj se nekateri ljudje z lesenim čolnom, pirogo, prek morij Atlantskega oceana odpravijo na pot do Španije oziroma Kanarskih otokov. Hkrati to strašno potovanje zahteva precej denarja. Zakaj to počnejo, če vedo, da tvegajo smrt? Senegalci poznajo frazo "Barcelona or die" (Barcelona ali smrt, op. a.). Zavedajo se tveganj, a za nekatere je to edini način ohranjanja upanja. Poudarjam, da gre tu za manjšo skupino ljudi, ne želijo si vsi Senegalci oditi v Evropo."

"Najprej se moramo vprašati, kaj razumemo pod pojmom migrant. Jaz sem migrantka, sem Britanka, ki živi v Italiji. A ko govorimo o migrantih, ne mislimo na bele predstavnice srednjega razreda iz Velike Britanije."

Sarah Walker

Na vprašanje kako migrante z globalnega juga dojemamo v Evropi, pa je Walker odgovorila: "Glede na jezik, ki ga uporabljamo v zvezi z migracijami, jih dojemamo kot invazivno grožnjo. Najprej se moramo vprašati, kaj razumemo pod pojmom migrant. Jaz sem migrantka, sem Britanka, ki živi v Italiji. A ko govorimo o migrantih, ne mislimo na bele predstavnice srednjega razreda iz Velike Britanije. V Slovenijo sem priletela iz Velike Britanije, pobral me je prevoznik s slovenskim voznikom in ko sva se vozila v Ljubljano, sem ga vprašala, kakšno je stanje na meji med Slovenijo in Italijo, saj se po konferenci vračam v Bologno. (Konferenca je potekala v drugem tednu novembra.) Kot vemo, je bil schengenski sporazum suspendiran. Genocid, ki se dogaja v Palestini, pa se izkorišča kot izgovor za blokado meja. Voznika sem vprašala, ali na slovensko-italijanski meji prihaja do zastojev. Zagotovil mi je, da ne in da je italijanska policija zgolj enkrat preverila njegov avto in ga vprašala, ali ima kaj migrantov. Odgovoril jim je, da ne, da ima v avtu le dva Nemca."

"Migrant je rasiziran in marginaliziran pojem, ki se uporablja slabšalno. Zelo povedna je tudi razlika v obravnavi ukrajinskih beguncev in nebelih ljudi, ki v Evropi iščejo boljše življenje. Ljudje, ki prek morja pridejo na italijansko obalo, so obravnavani kot grožnja, invazija in nezaželeni "drugi". Čeprav jih je v Italijo od začetka vojne v Ukrajini prišlo občutno manj kot ukrajinskih beguncev. A ti niso problem, nihče jih ni obravnaval kot problem. Ves čas smo priča neki lažni narativi, a pravzaprav gre za rasizem. Če primerjamo, kako drugače so bili ljudje v obeh primerih obravnavani, je to več kot očitno," je še poudarila Walker v intervjuju za MMC RTV Slovenija.