RTV Slovenija

Na referendumu sem glasoval za novi zakon o RTV. Moje osebno stališče je, da bi morali novinarji posedovati avtonomijo, da lahko vestno zasledujejo vse novinarske standarde. Kljub temu pa sem o oddaji Tarča na RTV, ki je bila predvajana 21.12.2023, dobil nekaj pomislekov. Omenjena Tarča je bila snovno nerazčiščena, in sicer je šlo za vsebinsko nepovezane teme, kar je po moji presoji negativno vplivalo na nivo in kvaliteto komentarjev gostov in tudi na njihov pester izbor, saj je šlo za politične komentatorje, čeprav so bile teme večidel vsebinsko raznovrstne narave. Posledica tega je bila tudi, da so komentatorji svojo pozornost več ali manj usmerili v splošno stanje vlade in primerjave med levo in desno opcijo. V oddaji je bilo novih informacij prav tako manj od starih oziroma ponovljenih. Pa vseeno. Pohvaliti je treba novinarsko delo in profesionalno izvedene prispevke. Žal pa enakega ne morem zapisati za večino komentarjev oziroma gostov. Če začnem kar pri kronskem komentarju večera in prvemu gostu g. Goran Novkoviču. Novkovič (nekdanji direktor GZS in urednik SBC in gl. ur. Podjetne Slovenije, revije, katere doseg je, milo rečeno, omejen) je dejal, da je medijska krajina danes v slabšem stanju kot kdaj koli pred letom 2000, kar je podkrepil z argumentom, da politiki poskušajo biti karseda vplivni v medijih, ne le v Sloveniji, temveč tudi širom po svetu. Poslušalcu se ob tej bombastični izjavi porodi nekaj vprašanj: Ali kdaj politika ni želela nadzora nad mediji? Je bil referendum o RTV torej brezpredmeten? Zakaj je izpostavil leto 2000 kot slovensko – in svetovno – prelomnico? Morda zaradi porasta spletnih medijev? Kdo ve. Gledalci zagotovo nismo izvedeli, saj po tem čustveno nabitem in nepodprtem mnenju ni bil izdatneje povprašan. Takšne izjave so le oblebdele v studiu. Z omembe vredno izjavo mu je sledila ga. Tanja Gobec. Sicer gospo kot novinarko spoštujem (kot njen uspeh bi izpostavil nedavni pogovor s premierjem), a sem bil nad njenimi komentarji na Tarči razočaran. Med številnimi bi izpostavil komentar o govoricah, ki naj bi jih zasledila v povezavi z oglaševanjem ministrstev (afera resničnostni šov za vojsko). Šlo naj bi za sklep vlade (ki ga ga. Gobec, kot je sama omenila, ni našla), v katerem naj bi promocijo ministrstev omejili na 50.000 EUR. Govorice oziroma neuradne informacije so iz ust komentatorja približno umestni, čeprav na žalost nezanesljivi. Zagotovo pa postanejo neumestni, ko je ga. Gobec komentirala stanje opozicije in afere Snežič. Pri tej ni bilo potrebnih nobenih govoric ali pogrešanih sklepov - navajala je le dejstva. Pri tem pridemo do odnosa med subjektivnostjo in uravnoteženostjo.

Naj povzamem dilemo: Če je uravnoteženost cilj RTV - kdaj je manifestacija tega postala tako manifestno neuravnotežena? Ali uravnoteženost res vodi k strokovnim standardom ali le k subjektivni oceni, k posrednemu merjenju tega, kaj uravnoteženost je? Da ne bo pomote. Tudi g. Novkovič, g. Mirko Mayer in g. Janez Markeš so storili enako kot ga. Gobec - pri govoru o sedanji vladi so se posluževali številnih zbodljajev, insinuacij, mnenj, bombastičnih izjav idr., pri aferi Snežič pa predvsem faktov ali misdirekcij, ki so pred objektiv ponovno postavile sedanjo vlado. Ta je res vredna kritik. Mestoma številnih, a demagogiji bi se morali izogibati in tu kritiko usmerjam na voditeljico go. Eriko Žnidaršič, ki bi se morala tega zavedati in bombastične izjave vsaj izzvati, terjati pojasnilo za insinuacije, zbodljaje prezreti in jih ne podpreti itd. Proti demagogiji se je potrebno upreti, saj je ta ista demagogija do nedavnega v šahu držala RTV. Iskreno in dobronamerno se sprašujem, ali se tega ga. Žnidaršič zaveda? Pa ga. Gobec? Ta ista demagogija je ukinila odlično oddajo Politično in upor proti takšni demagogiji jo v naslednjem programsko poslovnem načrtu vrača na televizijske zaslone. Če se vrnem k izjavam gostov, bi izpostavil g. Mayerja. Ko je prišlo do zadeve Snežič, je bil skrajno zadržan, pri vprašanju o delu sedanje vlade pa mu je očitno domišljija pustila prosto pot v obliki komentarja, da je razlika med „levimi“ in „desnimi“ v transparentnosti desnice. Ni šlo za cinizem. Spomin g. Mayerja je očitno zelo kratek, saj je pozabil na afero Maske, pa tudi katerokoli afero pred tem ali po tem, na afero Patria na primer. A vnovič njegov komentar ni bil izzvan. Med drugim je g. Mayer skušal izenačiti medije pod okriljem SDS in medije, ki so na strani leve politične opcije. Popolnoma neustrezno! SDS ima več medijev v neposredni ali posredni lasti - gre torej za strankarska glasila. Za katere „leve“ medije lahko tvorimo takšno vzporednico? Morda Necenzurirano, a to je stežka primerljivo. Spet pa njegov komentar ni bil izzvan. Je morda g. Mayer govoril o ideološki navezavi?

Od kdaj zavzemanje za demokracijo, za kar upam, da se večje medijske hiše, kot sta RTV in POP TV, zavzemajo, postalo znak ideološke pripadnosti? G. Mayer je prav tako kot „zaskrbljen, navaden državljan“ delil neke insajderske informacije o KPK in aferi Bobnar – kontradikcija je očitna. KPK je strokovni organ in v njeno delo je potrebno zaupati. Edinokrat, ko je ga. Žnidaršič izzvala g. Mayerja, je bilo z vprašanjem o njegovi zaposlitvi v okviru nedavnega madžarskega nakupa Planeta TV. G. Mayer se je nerodno izmaknil in to je bilo konec te teme. Za zaključek bi izpostavil že omenjenega zadnjega gosta, g. Markeša iz časnika Delo. G. Markeš je dejal, da vlada izrablja spomin na prejšnjo vlado, kar glede na vladne izjave drži - to je umesten komentar. Pa vendar je g. Markeš omenjeno izjavil kot očitek, kot izgovor. Je to izgovor? Po moji presoji zagotovo. A izgovor je lahko tudi resničen, saj so bile tudi grozote prejšnje vlade resnične. Očitek je mogoč pri tem, kako se vlada spotika pri demokratičnem vladanju, vendar manj pri tem, da svari pred Janševo vlado, ki se je spotikala pri samodrštvu. Ta izgovor je njihovo najbolj marketabilno sporočilo. Logično je, da ga uporabljajo. Sploh ko se je potrebno vprašati, če je nevarnost ideologije prejšnje vlade minila? Mar ni trenutno najbolj priljubljen politik g. Logar, ki je, bodimo iskreni, kot Janšev »nesojeni sin« (v SDS ali izven nje). Drug komentar g. Markeša, ki ga izpostavljam, je prišel proti koncu oddaje. V enem od bolj vsebinskih argumentov je označil večino slovenske politike kot neoliberalne z izjemo Levice ter ponudil idejo solidarnosti kot protiuteži ekonomizmu/neoliberalizmu. Pravzaprav je omenjal koncept socialnih držav iz druge polovice 20. stoletja, a današnji svet se sooča z drugačnimi izzivi, ki več ne dopuščajo kompromisov – kajti solidarnost spajdašena s kapitalizmom je lahko le to. Na tem mestu bi se skliceval na stališča, ki sem jih o tej temi zasledil pri g. Žižku, in sicer, da ne bi smeli sklepati, da je sodobna liberalna demokracija vrhunec oblik vladanja.

Obžalujem, da sem se tekom omenjene Tarče spraševal predvsem o tem, kje je tehten premislek in kje je beseda, ki je kaj več kot dozdevna regurgitacija tega, kar sprva pride na pamet.

Lep pozdrav. Jernej Avguštin, Škofja Loka