Tiktokovska psihiatrija

Spoštovani novinarji in psihoterapevti, vi ste dobro vključeni v družbo in ji prispevate svoj delež. Brez želje biti del ustroja in ga soustvarjati ne bi mogli opravljati svojih poklicev. Možnost, da obstajajo ljudje, ki tega ne želijo, vam ne pride do zavesti. Tudi ko se s takšnimi ljudmi pogovarjate, jih očitno preslišite ali domnevate, da ste jih narobe razumeli. Zakaj bi si človek sam od sebe nadel diagnozo duševne motnje ali bolezni? Po vašem mnenju zgolj zato, ker ne zmore dohajati zahtev in pričakovanj družbe, pa v tem išče odmor ali pojasnilo za svoj neuspeh. Ljudje, ki nočejo dohajati zahtev in pričakovanj družbe, po vašem najbrž ne obstajajo.

Postavite se v kožo človeka, ki je spremljal prizadevanja mladih za spremembo podnebnih politik ali v njih sodeloval! Videl je zanikanje znanosti s strani enakih ljudi, kot so njemu predpisovali šolanje in učenje o znanosti. In videl je karavano, ki gre kljub lajanju otrok pospešeno dalje … Nato je padel v mlin med zagovornike in nasprotnike covidnih ukrepov. Te so vsem nam predpisovali ljudje, ki so jih sami najbolj kršili … Zdaj posluša modrovanja politikov o dveh vojnah. V obeh se pričakuje, da zmagajo napadalci, ker bo to dobro za gospodarstvo … Poleg tega pa je že leta priča besednemu razčlovečevanju beguncev in vestem o nasilju nad njimi … Vsakemu količkaj mislečemu človeku je jasno, da je ta družba na osi zla in da je obsojena na precej nasilen propad, ki se bo zgodil (oz. se že dogaja) v roku nekaj desetletij.

Zakaj bi ji hotel pripadati in k njej prispevati? In kaj lahko naredi, kdor tega noče? Lahko se ima za edinega pametnega in smatra vse ostale za neumne. To nedvomno vodi v zagrenjenost, vzvišenost, osamljenost in na dolgi rok v resne duševne stiske. Lahko pa ’ugotovi’, da je sam nor. Tako ima izgovor, da je neprilagodljiv in čuden, obenem pa mu vsaj začasno ni treba prispevati k resničnim norostim. V nekih drugih časih, ko nam je grozila ’samo’ atomska apokalipsa, sta bili odklonski ’samodiagnozi’ hipi in panker, ki sta bila v svojem času ravno tako družbeno sprejemljiva, kot so danes ljudje z duševnimi težavami. Ko nas je neoliberalizem že dodobra prežarčil, so se mnogi našli v ’+’ od LGBTQ+ skupnosti, ki si je tedaj priborila status pogojne sprejemljivosti. Zdaj so tu duševne težave. Kasneje, ko bo kaos zajel tudi naš ’razviti’ svet, pa bo verjetno spet kakšna nova odklonskost, ki bo ljudem omogočala, da ohranijo prisebnost in človečnost.

S spoštovanjem.