»Slovenstvo v manjšinskem prostoru ni samoumevno«

Jernej Šček, Tržaški Slovenec, humanist in avtor knjige Kavarna Italija, o zamejstvu danes

"Slovenstvo v manjšinskem prostoru ni samoumevno, ker ga gradiš iz sebe vsak dan, ker se zavedaš, de je to eno srčno vprašanje, da je narodni čut vrednosti problem in da je z vrednotami v današnjem globalnem in demokratičnem svetu težko operirati," je v oddaji Intervju na TV Slovenija poudaril Jernej Šček, Tržaški Slovenec, profesor filozofije in zgodovine na tržaškem slovenskem liceju ter avtor novoizdane knjige Kavarna Italija.

Šček je v skoraj v enournem pogovoru skušal razjasniti položaj slovenske narodne skupnosti v Italiji in izpostavil, da je treba za razumevanje sodobnih razmer izhajati iz poznavanja preteklega dogajanja. 

Voditelj oddaje Edvard Žitnik je izpostavil dejstvo, da se v matični državi vedno manj pozna delovanje in nasploh obstoj slovenske narodne skupnosti v Italiji ter da je videti vedno manjši interes Ljubljane do Slovencev na drugi strani bivše meje. Šček je podčrtal pomen, ki ga je imela manjšina v povojnem času, kajti predstavljala je most za trgovanje med obema blokoma, socialističnim in kapitalističnim.

"V tistih desetletjih je bila morda manjšina ideološko interesna. Tu mislim seveda predvsem na sistem trgovskih izmenjav med socializmom in kapitalizmom," je v oddaji Intervju dejal Šček.

"Slovenstvo v manjšinskem prostoru ni samoumevno, ker ga gradiš iz sebe vsak dan, ker se zavedaš, de je to eno srčno vprašanje, da je narodni čut vrednosti problem in da je z vrednotami v današnjem globalnem in demokratičnem svetu težko operirati."

Jernej Šček

Ob tem je komentiral tudi vprašanje identitete (kdo smo, kaj smo, v katerem jeziku spregovoriti ipd.). Podčrtal je dejstvo, da se to vprašanje ne sme se pojaviti zgolj znotraj manjšine, temveč na ravni države, saj gre za državni interes matične države. Ocenil je tudi, da če do tega preskoka ne bo prišlo, bo Slovenija izgubila.

Šček je v pogovoru za TV Slovenija izpostavil tudi pomen razumevanja pojma enotnega slovenskega kulturnega prostora na obeh straneh slovensko-italijanske meje. Torej, da se slovenski kulturni prostor dojema kot celoto. "Slovenski narod v matici še vedno dojema slovenstvo v Italiji kot nekaj tujega. Omama nad tujim škodi vsem tistim, ki smo na tujem doma. Tudi vi ste tam doma," je dejal.

Šček je slovensko Julijsko Krajino poimenoval jadransko slovenstvo, saj se tam srečata dva svetova, v katerem sobiva več kultur. Ob tem se zaveda, da med državama ostajajo še nekatera nerešena vprašanja iz pretekle zgodovine in dodaja, da se Italija še vedno ne želi soočiti s svojo preteklostjo.

"Tudi italijanska javnost je razumela, da je morda to jadransko slovensko neko okno v svet nerazrešenih, še zaprtih omar. Fašistične zločine v Julijski Krajini in na Balkanu med obema vojnama je moč odpreti morda tudi po zaslugi zavedanja in sodelovanja kulturnih, ne samo trgovskih in političnih stikov," je dodal. 

Kot profesor filozofije in zgodovine na slovenskem liceju v Trstu je predstavil delovanja slovenskega šolstva v Italiji. Tako na tržaškem in goriškem so od nekdaj prisotne vrtci in šole s slovenskim učnim jezikom, na videmskem pa dvojezična slovensko-italjanska šola. V onenjenih ustanovah sicer sledijo italijanskemu učnemu sistemu, a učitelji in profesorji na slovenskih šolah so, ne glede na predmet poučevanja, tudi učitelji jezika in slovenske kulture. Na vprašanje, kako predvsem mladi uspejo sobivati med dvema kulturama oz. dvema identitetama, je Šček odgovoril, da je dvojezičnost del manjšinskega človeka, s svojimi prednostmi in šibkostmi. "Dvojezični smo od rojstva. Drugega ne znamo. Plavamo v tem, se utapljamo v tem, v dobrem in slabem," je sklenil Šček.

PREBERITE TUDI:

• Jernej Šček: »Takoj za migrantom iz Kašmirja smo na vrsti mi, Slovenci«