Urška Klakočar Zupančič / »Državljani so frustrirani, ker zadeve ne pridejo do konca«

Predsednica Državnega zbora se je zavzela za izničenje sistemske korupcije, stavkajoče sodnike pa je pozvala, naj ne izsiljujejo in počakajo na uskladitev plač v javnem sektorju

Zelo razgibano dogajanje v vladni koaliciji zaradi nakupa stavbe, za katero je zdaj že bolj ali manj jasno, da ne bo sodna, se je za zdaj umirilo. Pravosodna ministrica Dominika Švarc Pipan je odstopila, kot je zahtevala njena stranka, zato vložena interpelacija SDS-a ni več aktualna. Bo pa v sredo na zahtevo iste stranke celodnevna izredna seja o boju proti korupciji. O tem je v oddaji Politično na TV Slovenija spregovorila predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič.

O tem, ali je afera "sodna stavba" zrušila enotnost koalicije, je povedala, da ni zaznala, da bi ta zgodba kakor koli vplivala na razmerja znotraj parlamenta. "Videli ste, da je bila v petek izredna seja, videli ste, kakšno je bilo glasovanje, med poslankami in poslanci koalicijskih strank ni čutiti nobene višje napetosti."

Na izredni seji o korupciji je takrat še pravosodna ministrica, dejala, da je eden od dejavnikov, ki sistemsko korupcijo omogoča, so laži in prevare, ki ostajajo prikrite in nekaznovane in so veliko nevarnejše kot tiste, ki se odkrijejo, čeprav ne takoj.

Na vprašanje na kateri strani je bila, ali se čim več razkrije ali da ministrica odstopi, pa je odgovorila: "Korupcija je zagotovo težava, še večja je sistemska korupcija. Pri nas se kar naprej govori o tem, da korupcija obstaja. Slovenija ne more biti ponosna na to, na katerem mestu je glede korupcije. Trdim, da je treba korupcijo razkriti, sem že povedala, da bi bila, če bi bila na mestu ministrice, na tem položaju, dokler se zadeva ne bi razjasnila, dokler vsi organi ne bi imeli zahtevanih oz. potrebnih dokazov, da se korupcija lahko preganja pred sodnimi organi. Državljani so frustrirani, ker zadeve ne pridejo do konca. Do tega pa pride, ker se dokazi uničijo ali priče izgubijo spomin. Treba je izkoreniniti sistemsko korupcijo, če obstaja, ministrica je povedala, da je, torej se moramo lotiti dela."

"Tako je, poslanski mandat je varovan z ustavo. Poslanec glasuje vedno po svoji vesti, vsaj tako bi moralo biti. Razumem tudi neko lojalnost, ki jo čutijo do svoje stranke, saj so z njeno pomočjo prišli v parlament. Tukaj imamo neko mehko ravnotežje, ki ga je treba loviti."

Urška Klakočar Zupančič,
predsednica Državnega zbora

Tudi predsednik vlade je rekel, da imamo manjšo krizo zaradi korupcije. O tem, kako bodo učinkovito prepričali javnost, da se niso navzeli starih praks, pa je Klakočar Zupančič dejala: "O tem se bomo veliko pogovarjali, izkazovali bomo ničelno toleranco do korupcije, vsi politiki, ki smo lahko izpostavljeni korupciji, bomo pazili na to. In tudi tako, da bomo organom pregona omogočali čim učinkovitejše preganjanje korupcije, vsak predlog, ki bo prišel v parlament in bo v skladu z zakonodajo in ustavno ureditvijo, bo z moje strani podprt in da se pohitrijo postopki, da se ti zastaralni roki malo odprejo, ne pa da zastarajo."

Gibanje Svoboda je izključilo poslanko Mojco Pašek Šetinc, Levica je odvzela vodenje komisij Mihi Kordišu, v SDS-u so podpisovali izjavo, ali bodo ostali do konca mandata v parlamentu. Vendarle pa je poslanski mandat varovan z ustavo. "Tako je, poslanski mandat je varovan z ustavo. Poslanec glasuje vedno po svoji vesti, vsaj tako bi moralo biti. Razumem tudi neko lojalnost, ki jo čutijo do svoje stranke, saj so z njeno pomočjo prišli v parlament. Tukaj imamo neko mehko ravnotežje, ki ga je treba loviti."

Če se ti stranka, s katero si kandidiral, odreče, vendarle svoj mandat še imaš. "Seveda, še vedno si poslanec te skupine, te politične stranke, svoj mandat še vedno imaš, nihče te ne more vreči iz te poslanske skupine, lahko samo odstopiš. Zagovarjam tudi to, da ne glede na to, ali je poslanec ali poslanka član poslanske skupine, ima pravico in dolžnost sodelovati v delovnih telesih DZ-ja, vsaj v enem delovnem telesu. To sem izjavila tudi, ko je gospa Šetinc zapustila poslansko skupino."

O tem, ali je mogoča več kot ena poslanska skupina nepovezanih poslancev, pa je poudarila: "To si res težko predstavljamo, poslanska skupina je ena. Drugo pa je, ko pride do razpada politične stranke, se npr. politična stranka razcepi na dva dela ali se združi z drugo stranko."

Na pobudo stranke Gibanje Svoboda je nastala preiskovalna komisija o sumih vplivanja na policijo. O tem, ali je aktivna, ali se bo razpustila, je Klakočar Zupančič v oddaji Politično dejala:"Komisija je zelo aktivna, mislim, da je v petek prejela mnenje zakonodajnopravne službe glede delovanja predsednika oz. zdaj že nekdanjega predsednika te komisije, da ni prekoračil svojih pooblastil, tako je ugotovila zakonodajnopravna služba DZ-ja, zamenjalo se je vodstvo te komisije, prišel je nov predsednik, prepričana sem, da bo nadaljevala delo, ker je pomembno, da nadaljuje. Ima pooblastila in državljani si želijo videti rezultat."

Pred 14 dnevi je začel veljati zakon o volilni pravici, ki so jo vrnili ste jo 3500 državljanom, ki so duševno prizadeti. "Sem zelo vesela, da smo demokratična družba, da se zavedamo, kako pomembna pravica je volilna pravica, in da se postavljamo ob bok državam, ki te pravice ne bodo več jemale ne glede na to, ali jo je oseba zmožna uveljavljati ali ne. V to pravico se pač ne bo več posegalo. Do zdaj se je ob odvzemu poslovne sposobnosti ali vzpostavitvi skrbništva velikokrat odvzela tudi volilna pravica. Upravičeno ali neupravičeno, če smo samo enemu vrnili volilno pravico, ki mu je bila neupravičeno odvzeta, smo naredili veliko. Čas, ko posegamo na tak način v ustavne pravice, je minil."

Že na evropskih volitvah bo lahko taka oseba z nekom, ki bo izbran z njegove strani, prišel na volišče. "Tako je in tem državljanom to veliko pomeni, ker jim vrača dostojanstvo in možnost, da sodelujejo pri državnih zadevah."

"Absolutno, tukaj, če lahko rečem, pretiravajo z izsiljevanjem. Naj pomislijo na vse državljanke in državljane, na vse tiste, ki mirno čakajo, da se bo uresničila reforma v javnem sektorju."

Urška Klakočar Zupančič,
predsednica Državnega zbora

O volilnih zakonhi oz. zakonih volivcev, ki zberejo 5000 podpisov, pa je odgovorila: "5000 volivcev ima možnost vložiti zakon, sem vesela, da so ljudje aktivni. Takim zakonom velikokrat kaj manjka, uskladiti jih je treba z našo zakonodajo, z EU-zakonodajo, tukaj potem nastopimo parlament oz. poslanke in poslanci, poslanske skupine, da zadevo amandmiramo, sama pa vsekakor pozdravljam take iniciative naših državljanov."

O tem, ali se strinja s tem, da se dvignejo plače sodnikov, ampak da se bo ta ustavna odločba uresničila, ko bo denar za to, pa je poudarila: "To pomeni, ko bo dosežen dogovor z vsemi deležniki v javnem sektorju. Takrat bo zagotovo sledil dvig plač sodnikom. Mislim, da je njihova zahteva legitimna, da je dobila zdaj tudi potrditev z ustavnega sodišča. Bi pa položila sodnikom na srce, da je včasih treba imeti v mislih še kaj več kot samo lastne koristi, in da je treba opozarjati na nepravilnosti, govorim o pravnih nepravilnostih, ki se ne tičejo samo materialnega položaja. Recimo pod prejšnjo vlado, ko smo imeli v oči vpijočo razgradnjo pravne države in take neustavnosti, da smo jih vsi opazili, ki so se dotikale osebnih pravic, so bili sodniki večinoma kar tiho. Želim jim, da so potrpežljivi in da zaupajo tej vladi, ker bo uresničila, k čemur se je zavezala, in naj ne prestopajo meje, sploh pa ne meje izsiljevanja. Tukaj merim na grožnjo, da bodo bojkotirali evropske volitve. Izsiljevanje ne pritiče nikomur, najmanj sodnikom, ki imajo visoko stopnjo integritete."

Na vprašanje, ali misli s tem, da pretiravajo, pa je v oddaji Politično še dodala: "Absolutno, tukaj, če lahko rečem, pretiravajo z izsiljevanjem. Naj pomislijo na vse državljanke in državljane, na vse tiste, ki mirno čakajo, da se bo uresničila reforma v javnem sektorju."