Kdo mora učitelje braniti pred pritiski staršev?

IZJAVA DNEVA

"Avtonomija pomeni tudi odgovornost, s sprejemanjem odgovornosti pa ima težave vsa družba, ne le učitelji. Najlažje je, če ti nadrejeni pove, kako naj ravnaš, in tako ravnaš, v vsaki situaciji enako. Za vzgojno-izobraževalno delo je to popolnoma nesprejemljiv pristop. Učitelj, vzgojitelj, svetovalni delavec se mora zavedati svoje strokovne avtonomije in ravnati v skladu z njo. Učitelje morajo pred pritiski staršev braniti tudi vodstva šol in vse vzgojno-izobraževalne institucije."

"Pomembno pa je tudi, da avtonomijo šol in učiteljev spoštuje vsakokratna oblast. Ne sme se več ponoviti tisto, čemur smo bili priča med epidemijo covida: ko je medicinska stroka diktirala dogajanje in tempo v šolstvu, šolska stroka pa ni imela pri tem nobene besede. To je povsem zgrešeno sporočilo."

(Dekan Pedagoške fakultete Janez Vogrinc v intervjuju za Dnevnikov Objektiv o avtonomiji učiteljev)

***

PISMA BRALCEV / ODZIV NA IZJAVO DNEVA

Spoštovani!

Rad bi dodal samo kratek odziv na Izjavo dneva gospoda Janeza Vogrinca, dekana pedagoške fakultete v Ljubljani, člana Strokovnega sveta za splošno izobraževanje RS, predsednika Državne komisije za vodenje NPZ, predsednika ali člana številnih drugih komisij in delovnih teles (v času covida, pred tem in tudi še danes) objavljeno na spletni Mladini 27.2.2024.

Izjava zelo na mestu, za katero bi si vsi, ki delujemo v šolstvu želeli, da jo ponotranji vsa slovenska družba, na čelu s starši, izvajalci in zlasti vsakokratna oblast. Zelo pa me je zmotil del v izjavi, kjer se dr. Vogrinc dotakne situacije v času covida. Zmotil zaradi dejstva, ker bi takšno izjavo dr. Vogrinca pričakovali in tudi nujno potrebovali zlasti v času epidemije, ki jo omenja, vendar se gospod z res številnimi funkcijami na področju šolstva takrat ni javno izpostavil in postavil v bran avtonomiji šolskega prostora, niti ni bilo zaznati njegovega nestrinjanja z vsemi neumnostmi, ki jih je počela takratna oblast. Žal to velja tudi za številne druge deležnike, ki so zasedali (in zasedajo še danes) tudi najpomembnejše funkcije v telesih, ki oblikujejo slovensko šolsko politiko. Javno se nas je takrat izpostavljala samo zelo drobna peščica, ravnatelji, ki smo dejanjsko skrbeli, da je šolski sistem sploh lahko deloval, pa smo bili ignorirani in tudi pri nagrajevanju dela v posebnih razmerah skoraj povsem prezrti.

Naj spomnim vse omenjene "molčeče strokovnjake", da je Dante zadnjo kotanjo v najglobljem, devetem krogu pekla, namenil prav tistim, ki molčijo, oziroma se ob pomembnih družbenih dogodkih ne opredelijo (prosto zapisano po smislu).

Gregor Pečan,
ravnatelj