Banke izkoriščajo lojalnost strank
Pogovor s finančnim strokovnjakom Tilnom Božičem
© Monika Weiss
Tilen Božič je bivši državni sekretar na finančnem ministrstvu, zdaj se s poslovnim svetovanjem ukvarja kot zasebnik. Z ministrstva je odšel, pravi, ko je bilo jasno, da se z obljubljenimi reformami, tudi obdavčitvijo premoženja, »ne misli resno«.
Slovenski bančni sistem, sestavljen iz desetih poslovnih bank, treh hranilnic in dveh podružnic tujih bank, je lani izkazal 1,14 milijarde evrov dobička pred davki, kar je dvakrat toliko kot leta 2022 in je zgodovinski rekord (od prve objave leta 1993). A ta zgodovinski rezultat so banke lani dosegle zlasti tako, da so znatno podražile kredite, hkrati pa na zelo nizkih ravneh pustile obrestovanje depozitov.
Tak izid je v veliki meri posledica zadrževanja dvigovanja obresti na strani depozitov, kar seveda ni v korist depozitarjev. Gre za priložnost, ki se pojavlja ciklično, vendar redko v tako velikem obsegu, saj se je pojavila razmeroma hitra rast obrestnih mer po daljšem obdobju nizkih, celo negativnih. V predhodnem obdobju so zahtevnejše čase premoščali predvsem z vztrajnimi dvigi cene svojih storitev. Sedaj sta se oba učinka praktično seštela. Gre tudi za značilnost okolja, ki je pri nas še nekoliko konservativnejše. Banka se dojema kot osebni zdravnik: ne menjaš ga, razen če je res nuja. To lojalnost – zlasti varčevalcev komercialne banke, v tuji in domači lasti, seveda izkoriščajo. Glede lanskega leta se je treba zavedati, da je Slovenija malo in odprto gospodarstvo, kar tudi za banke pomeni, da so izpostavljene silovitim nihanjem sistema. Trend se bo prej ali slej tudi obrnil.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.