Neuvrščeni in Titov osebni snemalec

Dokumentarni film o vlogi filmske propagande v času hladne vojne ter delitve na Vzhod in Zahod

Na Festivalu dokumentarnega filma (FDF) je bila v soboto zvečer v Cankarjevem domu projekcija večplastnega in poetičnega celovečernega dokumentarca Neuvrščeni: Dosje Labudović srbske režiserke Mile Turajlić, ki med drugim govori o začetkih Gibanja neuvrščenih in prikaže zgodbo Stevana Labudovića, Titovega osebnega snemalca.

Film se dotakne tudi vloge filmske propagande ter opozori tudi na vprašanje filmskega in tonskega arhivskega gradiva. Turajlić letos s svojim filmom na FDF sodeluje tretjič.

Neuvrščeni: Dosje Labudović na podlagi arhivskega gradiva beograjskih Filmskih novosti, za katerim stoji prav Titov osebni snemalec, ne prikažejo zgolj dogajanja na beograjskem vrhu neuvrščenih leta 1961, pač pa tudi številna Titova potovanja po svetu, ki jih je s kamero posnel Labudović, takratna zasedanja Generalne skupščine Združenih narodov in preko tega oriše politično podobo takratnega sveta v obdobju hladne vojne ter delitve na Vzhod in Zahod.

Po besedah Turajlić, ki je tudi scenaristka in snemalka filma, gre tudi za edinstven primer, da je v filmu prikazan nezmontiran arhivski material skupaj s samim snemalcem tega materiala. In Labudović, ki tokrat sam s kamero ne snema dogajanja, ampak kamera snema njega samega, kljub svoji starosti (kot pove v filmu, je star 88 let) s svojo še vedno prisotno energijo, obujanjem spominov in iskrivim humorjem filmu doda poseben čar.

Film pozornost nameni tudi prizadevanjem predvsem afriških držav za njihovo kolonialno osvoboditev, kjer so svojo vlogo odigrali tudi neuvrščeni, prek katerih je Jugoslavija takrat našla svoje zunanjepolitično mesto izven takratne blokovske razdelitve sveta.

Film pozornost nameni tudi prizadevanjem predvsem afriških držav za njihovo kolonialno osvoboditev, kjer so svojo vlogo odigrali tudi neuvrščeni, prek katerih je Jugoslavija takrat našla svoje zunanjepolitično mesto izven takratne blokovske razdelitve sveta. Film se tako posveti tudi javnosti skorajda povsem neznani filmski pomoči takratne Jugoslavije različnim osvobodilnim gibanjem po svetu, tudi v službi filmske propagande.

Prav na podlagi sodelovanja z Labudovićem in ohranjenega obsežnega arhivskega materiala, ki se nahaja v Beogradu, je Turajlić tudi zagnala raziskovalni projekt Non-aligned Newsreels, s katerim obiskuje različne države, ki so bile deležne zgoraj omenjene pomoči. Občinstvu brez tona predvaja te arhivske posnetke, nato pa gledalci videno komentirajo, sama pa nato ustvarja video instalacije. Kot poslanstvo si je namreč režiserka zadala, da arhivske materiale nekako vrne v okolje, kjer so bili posneti.

Kot je pred projekcijo povedala režiserka, ji je žal, da Labudović, ki je umrl leta 2017, ni dočakal, da bi ta film tudi videl. Sama sta se prvič srečala pred desetimi leti v Alžiriji in takrat je tudi že začela nastajati njena filmska pripoved.

Kot zanimivost je povedala, da je Labudović svojo snemalno pot začel v času Tržaške krize leta 1953, ko je bil takrat že nekaj let dopisnik iz Ljubljane, nato pa so ga izbrali, da Tita s kamero spremlja, ko se je prvič z ladjo Galeb odpravil na prvo potovanje izven Evrope, takrat poimenovano pot miru. S kamero je nato Tita spremljal še na številnih drugih poteh po svetu.

Kk-7dyJ9Vz0