Slovenija podpira uporabo ruskega premoženja za nabavo orožja za Ukrajino

Bruselj bo predlog predstavil še ta teden

Slovenija podpira predlog, da se del prihodkov od upravljanja ruskega premoženja, zamrznjenega v okviru sankcij, porabi za financiranje nabav orožja za Ukrajino, je danes ob robu zasedanja zunanjih ministrov EU povedala ministrica Tanja Fajon. Bruselj bo predlog predstavil še ta teden, je dejal visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell.

Kot je podporo predlogu utemeljila Fajon, Ukrajina v vsakem svojem nastopu pozove k vojaški pomoči. "To izčrpavanje obeh strani zelo dolgo traja. Ključna pomoč, ki jo danes Ukrajina potrebuje na bojiščih, je predvsem vojaška pomoč," je povedala.

"To izčrpavanje obeh strani zelo dolgo traja. Ključna pomoč, ki jo danes Ukrajina potrebuje na bojiščih, je predvsem vojaška pomoč."

Tanja Fajon,
slovenska zunanja ministrica

Visoki zunanjepolitični predstavnik Borrell je po zasedanju dejal, da je med članicami velika podpora uporabi prihodkov od upravljanja ruskega premoženja za podporo Ukrajini. Med drugim za povečanje sredstev v evropskem mirovnem instrumentu, iz katerega se sofinancirajo dobave orožja Ukrajini, in za podporo razvoju ukrajinske obrambne industrije.

"Ne morem reči, da je kdo nasprotoval, ampak želijo konkreten predlog, da bodo lahko podrobno preučili pravno podlago, kar razumem," je povedal. Napovedal je, da bo predlog predstavil še pred zasedanjem Evropskega sveta, ki se začne v četrtek.

"Ne morem reči, da je kdo nasprotoval, ampak želijo konkreten predlog, da bodo lahko podrobno preučili pravno podlago, kar razumem."

Josep Borrell,
visoki zunanjepolitični predstavnik EU

Sprva se je sicer v razpravah o uporabi ruskega premoženja, ki so ga članice EU zamrznile v okviru sankcij proti Moskvi zaradi njene agresije na Ukrajino, omenjalo predvsem, da bi jih namenili za povojno obnovo te države.

Konec februarja pa se je predsednica komisije Ursula von der Leyen v Evropskem parlamentu zavzela za to, da bi prihodke od upravljanja tega premoženja uporabili za skupne nakupe vojaške opreme za Kijev.

Članice so zaenkrat sprejele le zakonodajno podlago, ki od finančnih ustanov zahteva, da prihodke, ki nastajajo pri upravljanju ruskega premoženja, beležijo in upravljajo ločeno.

Od začetka ruske invazije na Ukrajino februarja 2022 so Evropska unija, članice skupine G7 in Avstralija v okviru sankcij proti Moskvi zamrznile okoli 260 milijard evrov premoženja ruske centralne banke, od tega več kot dve tretjini v EU.

Fajon je sicer v današnji razpravi na ministrskem zasedanju zagotovila nadaljnjo podporo Ukrajini. Od začetka vojne je Slovenija tej državi namenila 12 milijonov evrov humanitarne in materialne pomoči, s poudarkom na razminiranju, rehabilitaciji žrtev vojne, psihosocialni pomoči otrokom ter na področju zdravstva, so navedli na zunanjem ministrstvu.

Kot je ministrica dejala v izjavi za medije ob robu zasedanja, je znova podprla vsa mirovna prizadevanja, ki bi ob širši mednarodni podpori, predvsem t. i. globalnega juga pripeljala do mirovne konference, v naslednjem koraku pa tudi do udeležbe Rusije.