Za zdaj ni dokazov, da bi premier Golob vplival na potek aretacije domnevnih ruskih vohunov

Preiskovalna komisija Državnega zbora (DZ) glede političnega vmešavanja v delo policije

Preiskovalna komisija DZ, ki preiskuje sume nedopustnega političnega vmešavanja v delo policije in drugih državnih organov, ni našla ne dokazov ne indicev, da bi premier Robert Golob oz. kdorkoli iz političnega kroga vplival na potek aretacije domnevnih ruskih vohunov, je zatrdil njen predsednik Aleš Rezar iz poslanske skupine Svobode.

Pred komisijo sta namreč danes pričala direktor Slovenske obveščevalno-varnostne agencije (Sova) Joško Kadivnik in direktor Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) Darko Muženič, večji del njunih pričanj pa je zaradi tajnih podatkov potekal v za javnost zaprtem delu seje.

Po zaslišanjih na tajnem delu pa je pred novinarje stopil predsednik preiskovalne komisije Rezar, ki je dejal, da je iz pričanj razvidno, da so bili vsi politični akterji o operativni izvedbi aretacije domnevnih ruskih vohunov obveščeni šele po sami akciji.

"Izpovedi obeh prič se v nobenem delu nista razhajali, zato tudi v nadaljevanju ni potrebe po soočenju teh dveh prič," je dejal in pristavil, da "je pa zanimivo, zakaj Knovs meni drugače". Preiskovalna komisija DZ je namreč na predlog komisije DZ za nadzor obveščevalno-varnostnih služb (Knovs) želela direktorja Sove in NPU tudi soočiti, vendar Knovs za to ni predal ustrezne dokumentacije, je pojasnil.

"Izpovedi obeh prič se v nobenem delu nista razhajali, zato tudi v nadaljevanju ni potrebe po soočenju teh dveh prič."

Aleš Rezar,
predsednik preiskovalne komisije

Načrtovan datum aretacije je bil posredovan izvajalcu operacije, pri čemer je pomembno, da je bil predlagan datum le eden, "ki pa ga izvajalec ni zamaknil, zato ni moglo priti do prestavitve, kot se je insinuiralo v nekaterih medijih", je dejal.

Ob tem je izpostavil, da ga je kot predsednika preiskovalne komisije najbolj presenetilo to, kako so lahko informacije, ki sta jih na za javnost zaprtem delu seje preiskovalne komisije njenim članom posredovala nekdanja notranja ministrica Tatjana Bobnar in nekdanji v. d. generalnega direktorja policije Boštjan Lindav, "migrirale na Knovs". Preiskovalna komisija ocenjuje, da je bilo to nepotrebno, lažno razkrivanje in nekaj, kar lahko ogrozi nacionalno varnost, je dodal. "Zagotovo bo preiskovalna komisija nadaljevala preiskavo tudi na tem delu," je dodal.

Tudi direktor Sove Joško Kadivnik je na današnjem za javnost odprtem delu pričanja dejal, da ga je z navedbami Bobnar in Lindava na seji Knovsa najprej seznanil njen predsednik Janez Žakelj (NSi). Omenjena seja Knovsa pa je potekala pred zaprosilom preiskovalne komisije, naj Kadivnik z namenom določitve tajnih podatkov vpogleda v magnetogram pričanja Bobnar in Lindava.

Slednja naj bi namreč predsednika vlade Roberta Goloba v pričanju obremenila, da naj bi vplival na prestavitev datuma aretacije domnevnih ruskih vohunov.

Poročilo o aretaciji je bilo s strani Sove tudi Bobnarjevi in Lindavu posredovano devet mesecev pred njunima zaslišanjema na preiskovalni komisiji, nihče od njiju pa ni podal nikakršnih pripomb, je izpostavil Rezar. "Čeprav sta imela to možnost oziroma celo dolžnost opozoriti na morebitne nepravilnosti," je dodal.

Tako obstaja utemeljen sum, tako Rezar, da Bobnar in Lindav "nista navajala resničnih podatkov". Danes sta namreč Kadivnik in Muženič za to predložila "tudi določena dokazna gradiva", ki jih je komisija označila s stopnjo tajnosti interno. "Tako da mislim, da je ta zadeva popolnoma ovržena," je še dodal.

Preiskovalna komisija DZ sicer danes še ni sprejela nobenih sklepov, je pa morebitno krivo pričanje pred preiskovalno komisijo DZ kaznivo dejanje.