Janši je dovolj

Vseslovenski shod obljublja duhovno prebujenje

»Zakaj pa Golob to organizira?« se sprašuje bivši poslanec in komik Franci Kek ob plakatu z vabilom na četrtkov »vseslovenski protest« na prvi koledarski dan pomladi. No, šaljiv komentar se pretvarja, da ne ve, da za njim organizacijsko stoji neuničljivi politični veteran, ki se je nagledal protestov proti sebi in vedno razlagal, da se demokracija ne rešuje na ulici, pa čeprav je tam stalo ljudstvo in ne politične stranke. Tokrat bo drugače – po potrebi na njej nastopi tudi sam.

Janšev plakat je sporočilno izjemno nenavaden in spodletel, tudi grafično primitiven: na njem vidimo predsednika vlade s slušalkami in brez pojasnila bo ob edinem dodanem zapisu »Dovolj!« marsikdo lahko pomislil, da za njim res stoji Golob, njegov naročnik pa je vladajoča stranka. Edino tega, česa mu je dovolj, zaradi nejasnosti ne bo čisto razumel.

Formalni in neformalni razlog

No, dovolj je Janši in izbrani datum ni naključje; zatrdili so, da je smiseln in celo simboličen. Doslej nam je vladalo hladno obdobje in »tudi duhovno prebujenje je nujno«, je izbiro dneva pojasnil minister za kulturo Vasko Simoniti. Moramo v protestu v organizaciji SDS videti domišljeno strategijo zahteve ne samo po duhovnem, ampak tudi izrecno političnem prebujenju z namenom, da se zruši Golobovo vlado? Nedvomno in zagotovo. Že najmanj pol leta se zdi, da Janša pospešeno pripravlja svoje četice za predčasne volitve, zato je bolj vprašanje, ali so to bolj mokre neuresničljive želje ali kaj drugega.

Formalni razlog je znan. Prevladala je presoja, da se mora desnica bolje organizirati za prevzem oblasti, ker je skrajni čas, da opozori na popolno nedelovanje in nesposobnost Golobove vlade, kot pravijo. Ki »pada iz ene ekstremne laži v drugo in katere predsednik je popolnoma nesposoben,« dodaja Simoniti. Toda pomembnejši je neformalni razlog: zagotovo je Janša začutil, da lahko vlada kmalu pade, zato mora okrepiti ne samo propagandno mašinerijo in politična orodja za oviranje delovanja vlade, ampak tudi mobilizirati množice. Trenutna maksimizacija pritiskov in niz predlogov referendumov gotovo sodita v takšno kvoto.

Protest leta 2019

Napovedani protest malce spominja na tistega, ki sta ga v času vlade Marjana Šarca izpeljala Franc Kangler in Janša pod naslovom Rešimo Slovenijo. Kot je kasneje dejal na ulici detronirani mariborski župan, so ga 10. oktrobra 2019 izpeljali »v skladu z evropskimi normativami in standardami«. Njun zaščitni znak je bil rumeni jopič, ki je leto kasneje postal zloglasni simbol in maskirna obleka slovenskih identitarcev in neonacistov, s katerimi so želeli krogi blizu SDS prestrašiti protivladne protestnike, ki so zahtevali odstop Janševega avtoritarnega režima.

Na Prešernovem trgu, kjer se je tedaj zbralo okoli 3000 ljudi, znova ni šlo brez kanglerizmov, zato je njihov promotor, danes že šef mariborske SDS, v svojem govoru omenil razliko med prvorazrednimi in drugorazrednimi državljani: »Mi ne dovolimo, da nas delijo na prvo in drugorazredne. Mi se ne delimo na leve in desne, mi se delimo na poštene in pravične.«

S svojo domislico je sprožil ovacije ljudstva, ki niti ni dojelo nesmisla, so pa mnogi neudeleženci pomislili, da sam ni v nobeni od obeh kategorij.

Posvetovalni referendumi

Tudi na protestu leta 2019 so vihteli transparente z naslovom »Dovolj je« in le nekaj mesecev kasneje se je Janši želja uresničila: po Šarčevem odstopu konec januarja 2020 se je na čelo vlade 13. marca zavihtel kar sam, Kangler pa je postal državni sekretar pri Alešu Hojsu.

Že kmalu bomo videli, koliko avtobusov bo uspela tokrat pripeljati največja opozicijska stranka. Vmes je vložila dva predloga za razpis posvetovalnega referenduma, in sicer o zaupanju v Golobovo vlado in o nastanitvah nezakonitih migrantov po tistem, ko je bil sprejet sklep, da se na območju bivših mejnih prehodov Obrežje in Središče ob Dravi vzpostavita azilna doma.

Predvsem kandidati za evropske poslance, recimo Branko Grims in Aleš Hojs, so nemudoma zajahali imenitno priložnost za širjenje ksenofobnih čustev za samopromocijo in hkrati v podporo zimzeleni sovražni retoriki do migrantov, ki bi lahko okrepila nezadovoljstvo med ljudmi.

Posebno pozornost si zasluži še predlog SDS za posvetovalni referendum o zaupanju v Vlado Republike Slovenije s sledečim vprašanjem: »Ali ste za to, da Vlada Republike Slovenije, ki jo vodi dr. Robert Golob, zaključi s svojim mandatom in se razpišejo predčasne volitve poslank in poslancev v Državni zbor?«

Intenzivacija protivladne retorike

Če pustimo formalnopravne okoliščine predloga ob strani, možno zlorabo instituta in absurdnost njegove izvedbe, si velja ogledati predvsem njuno sporočilno intenco. Če prvi predlog deluje izrazito psihoretorično in v duhu klasične politične propagande riše sovražnika v podobi nevarnega Drugega, torej migranta, ki bo spodjedel naše pristne slovenske korenine in ogrozil slovenstvo, je drugi neposredno usmerjen v sesuvanje verodostojnosti Golobove vlade, ki mora oditi. Ta dejansko počne napako za napako in je niti ni težko grajati.

Končni učinek je ne zgolj homogenizacija lastnih vrst in mobilizacija protivladnih prepričanj, ampak imajo referendumske pobude v kombinaciji s shodom 21. marca pomembno mobilizacijsko nalogo pred evropskimi volitvami, na katerih se Janši nasmihajo najmanj štirje mandati od devetih. Vsak poraz vladajočih strank na njih bo zgolj še ojačal sporočilnost, da aktualnim oblastnikom nikakor ne gre. In kar je vedno znova treba ponoviti: za splošni vtis nesposobnosti so že nekaj časa krivi kar sami.

**Avtorjev komentar je bil najprej objavljen na spletnem blogu IN MEDIA RES**