Sodniki vnovič v protestno prekinitev dela

Nadaljevanje stavke na upravnih enotah

Sodniki so za eno uro ponovno protestno prekinili delo. Mineva namreč 90. dan od izteka roka, ki ga je ustavno sodišče vladi in DZ postavilo za odpravo kršitve materialne neodvisnosti sodnikov in načela delitve oblasti. Celjski sodniki so v izjavi za medije med drugim opozorili na pomen neodvisnega sodstva in delovanja pravne države.

V sodni stavbi na okrožnem sodišču v Celju so se protestno zbrali sodniki celjskega okrožnega sodišča, okrajnih sodišč na Celjskem in sodniki celjskega delovnega sodišča. Po besedah predsednice celjskega okrožnega sodišča Petre Giacomelli je bil protest namenjen tudi ozaveščanju javnosti o delu sodnikov. "Sama sem sodnica dobrih 16 let, od decembra leta 2018 sem tudi predsednica celjskega okrožnega sodišča. Ko vstopim v sodno dvorano še vedno najprej pomislim na ljudi, čeprav se ukvarjam z gospodarsko-pravnimi zadevami in stečajnimi postopki," je dejala Giacomelli.

Izpostavila je, da sodniki nimajo plačanih nadur in ne prejemajo nobenih dodatkov k plači, razen dodatkov za delovno dobo in dežurstva. Dejala je, da na sodišču rešujejo 1300 kazenskih zadev, na področju preiskav imajo odprtih 500 zadev, v delu imajo 1400 pravnih zadev, odprtih je skoraj 700 gospodarskih sporov in okrog 500 družinskih zadev. Prav tako imajo odprtih več kot 600 insolvenčnih in skoraj 1200 zapuščenih zadev.

Sodnica okrožnega sodišča v Celju Tanja Dolar Božič meni, da je neizpolnitev ustavne odločbe glede sodniških plač zamajala vero v Slovenijo kot pravno državo, poleg tega vlada in DZ s tem resno ogrožata pravice slehernega državljana. "Neizpolnitev te ustavne odločbe povzroča odvisnost sodne veje oblasti od izvršilne zakonodaje, neodvisnost sodstva pa je temeljna ustavna pravica vsakogar, ki potrebuje sodno varstvo," meni Dolar Božič.

Predsednica okrajnega sodišča v Celju Polona Kidrič, ki rešuje izvršilne in zapuščinske zadeve, je izpostavila, da so lani na celjskem okrajnem sodišču rešili več kot tisoč zapuščinskih zadev. Če v vsaki zadevi nastopata vsaj dva dediča, mnogokrat pa jih je bistveno več, to po njenih besedah pomeni, da so pomagali več kot dva tisoč ljudem. Dodala je še, da so lani rešili tudi več kot 130 nepravdnih zadev, ki so se nanašale na postavitev odrasle osebe pod skrbništvom.

Sodnica celjskega okrožnega sodišča Marjana Topolovec Dolinšek je povedala, da je kazenska sodnica že 17 let, v tem času pa je sodila več kot stotim goljufom, roparjem in morilcem. "Si predstavljate, kako je morilcu zreti v oči, ko ga spoznaš za krivega in mu izrečeš 30 let zapora? To je moje delo, nikoli ne pozabim izrazov na obrazu obtoženih in obrazov njihovih žrtev," je svoje delo opisala Topolovec Dolinšek.

Predsednica Slovenskega sodniškega društva Vesna Bergant Rakočević je za STA zapisala, da so protesti načeloma potekali na vseh sodiščih, odvisno od prostorske logistike. "Zaradi protestov ni bila odpovedana ali preložena niti ena sama zadeva oziroma obravnava," je poudarila.

Izpostavila je, da je v ustavni demokraciji povsem samoumevno, da se odločbe sodišč spoštujejo, torej da so za tiste, na katere se nanašajo, zavezujoče. "Če to velja za vse 'običajne' državljane, mora najmanj enako veljati za vlado in državni zbor," je poudarila.

Zakaj je nedopustno, da so plače sodnikov tako nizke, je obširno obrazložilo ustavno sodišče v svoji odločbi, je pojasnila. "Bistvena posledica dostojnega plačila sodnikov bo nedvomno ta, da bo to spoštovan, zaželen in za dobre pravnike zanimiv poklic in da bo na ta način sodstvo lahko zagotavljalo kvaliteten servis za posameznike in gospodarstvo," je še poudarila.

Ustavno sodišče je junija odločilo, da je ureditev plač sodnikov v neskladju z ustavnima načeloma sodniške neodvisnosti in delitve oblasti ter zakonodajalcu naložilo, da neustavnost odpravi do 3. januarja, kar se ni zgodilo. Zato sodniki, zlasti skozi Slovensko sodniško društvo, vse odtlej pozivajo k uresničitvi ustavne odločbe.