V Evropi lani rekordno število ekstremnih vročinskih stresov

Leto 2023 je bilo leto različnih skrajnosti, saj so bili Evropejci priča vročinskim valovom, katastrofalnim poplavam, sušam, silovitim nevihtam in velikim gozdnim požarom

Evropa je lani zabeležila rekordno število ekstremnih vročinskih stresov, sta ob dnevu Zemlje objavila Kopernikov center za klimatske spremembe, ki deluje pod okriljem EU, in Svetovna meteorološka organizacija (WMO). Ti pojavi povzročajo milijardne škode in prizadenejo več milijonov ljudi. Še posebej nevarne so njihove posledice na zdravje ljudi.

Leto 2023 je bilo leto različnih skrajnosti, saj so bili Evropejci priča vročinskim valovom, katastrofalnim poplavam, sušam, silovitim nevihtam in velikim gozdnim požarom, sta v poročilu izpostavila Kopernikov center in WMO. V tem letu se je po besedah znanstvenice Rebecce Emerton iz Kopernikovega centra nadaljeval naraščajoči trend števila dni s toplotnimi stresi.

V študiji sta Kopernikov center in WMO uporabila univerzalni toplotni podnebni indeks, ki po pojasnilih francoske tiskovne agencije AFP meri vpliv okolja na človeško telo. Ne upošteva le visokih temperatur, temveč tudi vlažnost, hitrost vetra, sončno svetlobo in toploto, ki jo oddaja okolica. Indeks ima 10 različnih kategorij toplotnega in mrzlega stresa.

Ekstremni vročinski stres je po pojasnilih Emertonove enakovreden občutku temperature nad 46 stopinj Celzija, pri kateri je treba nujno ukrepati, da se izognemo zdravstvenim tveganjem. Dolgotrajna izpostavljenost toplotnemu stresu je še posebej nevarna za ranljive ljudi, kot so starejši ali tisti z obstoječimi zdravstvenimi težavami, sta zapisali organizaciji in izpostavili, da je vpliv vročine močnejši v mestih.

Kot še navaja poročilo, se je 23 od 30 najhujših vročinskih valov, ki so jih zabeležili v Evropi, zgodilo v tem stoletju, smrt zaradi vročine pa je v zadnjih 20 letih narasla za približno 30 odstotkov.

"Trenutni ukrepi kmalu ne bodo zadostovali za obvladovanje zdravstvenega bremena, povezanega z vročino."

Alvaro Silva,
Svetovna meteorološka organizacija (WMO)

Lansko poletje v Evropi sicer ni bilo najbolj vroče, bilo je peto najtoplejše. A to po opozorilu obeh organizacij ne pomeni, da ni bilo vroče. Lani pa je bil najtoplejši v zgodovini mesec september.

Podatki o smrtih v Evropi zaradi ekstremne vročine v letu 2023 še niso na voljo, a po ocenah je zaradi vročinskih valov umrlo več 10.000 ljudi, podobno kot v enako vročih poletjih v letih prej.

Evropa se segreva dvakrat hitreje od svetovnega povprečja, vročinski valovi pa bodo v prihodnosti daljši in močnejši, še opozarjata organizaciji. Skupaj s staranjem in selitvijo prebivalstva v mesta bodo posledice na javno zdravje vse večje, je ocenil klimatolog iz WMO Alvaro Silva.

"Trenutni ukrepi kmalu ne bodo zadostovali za obvladovanje zdravstvenega bremena, povezanega z vročino," Silvo povzema AFP.

V svetovnem merilu je bilo leto 2023 najbolj vroče leto doslej, na nove najvišje vrednosti pa so se segreli tudi oceani, ki absorbirajo 90 odstotkov odvečne toplote, nastale zaradi izpustov ogljikovega dioksida. Poročilo navaja, da so bile povprečne temperature morske površine v Evropi najtoplejše v zgodovini.

Ledeniki v vseh delih Evrope so se stanjšali, Grčija pa je utrpela največji požar v zgodovini EU. Leto 2023 je bilo tudi eno najbolj deževnih let v Evropi, saj so velike poplave prizadele 1,6 milijona ljudi, neurja pa še 550.000. Po besedah Emertonove so stroški teh ekstremnih dogodkov znašali 13,4 milijarde evrov.

iLHqmqR3Cn4