»Ni več razlogov za praznovanje prvega maja!«

Prvega maja sindikati organizirajo protest

Prvega maja bo na Kongresnem trgu v Ljubljani ob 16:00 potekal protestni shod pod geslom »Prvi maj – delavstvu nazaj!«. Shod soorganizirajo Sindikat Mladi plus, društvo Iskra, CEDRA in sindikat ZASUK.

»Prvi maj - praznik dela - delavke in delavci izkoristimo za zaslužen počitek in sprostitev«, so zapisali organizatorji v izjavi za javnost, »vsako leto pa imamo vedno manj razlogov za praznovanje, medtem ko se skrbi, nezadovoljstvo in jeza povečujejo. Življenjski stroški naraščajo, naše plače stagnirajo. Na delovnih mestih se izkoriščanje stopnjuje, produktivnost se povečuje, število ur, ki smo jih primorani preživeti v službi, pa je vedno večje.«

Pred protestom pa so organizirali tudi novinarsko konferenco, kjer so pojasnili svojo odločitev, da bodo za praznik dela protestirali. Alena Granda, članica študentskega aktivističnega društva Iskra je izpostavila specifično situacijo, v kateri se zaradi sedanjih razmer najdejo mladi. »V univerzitetnih mestih postaja bivanje in študiranje vse dražje in dražje. Plačevanje vse višjih najemnin, stroškov in doplačil za bone na dnevni ravni je tako rekoč nemogoče, če ne opravljamo zraven študentskega dela. Dela na študentsko napotnico na samem trgu niso dela za par ur, ampak so prekarizirana oblika zaposlitev, ki nadomeščajo siceršnja redna delovna mesta. Delodajalcem se študentsko delo bolj izplača, saj tako plačajo manj prispevkov. Študentje namreč nimamo pravice do plačanega bolniškega dopusta, plačane malice in prevoza«.

Andraž Mali, predstavnik CEDRE je predstavil svoje izkušnje iz dela z delavkami v maloprodaji in skrbstvu. »V trgovinah, domovih za ostarele, zdravstvenih domovih in drugih panogah delo postaja vse težje in bolj intenzivno, delavke delajo za tri, težko dobijo dopust, zamenjavo, delajo bolne, prihajajo na delo med prostim časom, med dopustom, težko planirajo prosti čas. Dela ni mogoče opraviti, ne da bi škodile svojemu zdravju in bile ves čas v prekršku. Podjetja tako ustvarjajo pogoje, v katerih so delavke in delavci prisiljeni delati v lastno škodo, na račun večjih dobičkov, od katerih nimajo delavci nobene koristi. Na protestnem shodu 1. maja bomo zato sporočili, da je dovolj izčrpavanja in “dela za tri”! Dovolj povečevanja dobičkov na plečih zdravja delavk«.

"V prekarne delovne odnose niso več ujeti samo mladi do 30. leta starosti, saj ko delavec enkrat vstopi na trg dela v prekarni obliki, je velika verjetnost, da bo v njej ostal ujet tudi v poznejših letih. Tako visoka stopnja prekarizirane delovne sile ima veliko učinkov na vse delavke in delavce. Prekarni delavci na nek način predstavljajo konkurenco redno zaposlenim, saj so za delodajalce prekarne oblike dela praviloma cenejše, predvsem pa se lahko delavca hitro znebijo, če želijo."

Mojca Žerak, 
Sindikat Mladi plus

Za sindikat ZASUK, ki povezuje delavce, samozaposlene v kulturi, je spregovorila Eva Matjaž. »V času, ko je v Sloveniji rekordno nizka brezposelnost, imamo že več kot 100.000 samozaposlenih, številni od nas so v prikritih delovnih razmerjih. Teh 100.000 delavcev nas je povsem samoobremenjenih. Sami si krijejmo stroške dela, kot so prevoz in malica, stroški delovnih prostorov, opreme, materiala, pa tudi računovodske in administrativne stroške, da o prispevkih in davkih sploh ne govorimo. Vse to so obvezni stroški, brez katerih samozaposleni sploh ne moremo oziroma ne smemo delati. Tako ni čudno, da o dopustu in bolniški, kaj šele o dodatnem izobraževanju ali regresu, sploh ne razmišljamo, saj si jih ne moremo privoščiti. Prav tako pa si ne moremo privoščiti prihrankov, ki bi nudili varnost v obdobjih, ko ne moremo delati, četudi ne po lastni krivdi«.

Mojca Žerak iz sindikata Mladi plus pa je kot temeljni problem izpostavila prekarnost. »V prekarne delovne odnose niso več ujeti samo mladi do 30. leta starosti, saj ko delavec enkrat vstopi na trg dela v prekarni obliki, je velika verjetnost, da bo v njej ostal ujet tudi v poznejših letih. Tako visoka stopnja prekarizirane delovne sile ima veliko učinkov na vse delavke in delavce. Prekarni delavci na nek način predstavljajo konkurenco redno zaposlenim, saj so za delodajalce prekarne oblike dela praviloma cenejše, predvsem pa se lahko delavca hitro znebijo, če želijo. Pri prekarnih oblikah dela ni nobenih varovalk pred odpuščanjem, ni odpovednih rokov, odpravnin, sodelovanje se lahko prekine brez kakršnegakoli razloga, prav tako ni drugih delavskih in socialnih pravic, kot so plačana bolniška odsotnost, dopust, plačan prevoz na delo, plačana malica in podobno. Zato so ti delavci v izredno ranljivem in negotovem položaju, delodajalcem pa so seveda take oblike dela zelo povšeči«.

Poleg že prej omenjenih organizacij se protestu pridružujejo še drugi sindikati, delavci pošte, stavkajoči delavci upravnih enot, delavke iz maloprodaje ter dostavljavci hrane. Organizatorji poudarjajo še, da bo prvi maj le začetek skupnega boja.