Gostilna Gombač, Lokev
Tour de Kras: Pri močni glavnini
tris
foto: Igor Škafar
Do Lokve se pripeljete iz Divače ali iz Sežane, ena od štirih vaških gostiln je Gombač. Gombačeve tamlade strežejo lačnim od enajstih dopoldne do desetih zvečer, ob nedeljah pričnejo že ob desetih dopoldne, ob torkih in sredah pa srkajo teran same. Telefon: 05 767 04 66.
Specialitete:
domač kruh, jote in mineštre, špinačni, skutini in orehovi štruklji, kaneloni (verzija), krače in pečenke, biftki in divjačina, špinača in kifeljčki.
Vina:
odprt chardonnay, piten refošk in lep teran.
Za prenajedanje v Gombaču smo odšteli okoli 7.000 SIT na osebo.
Pri Gombaču nas ni bilo že šest let, in če se je poleg dolžine sobnih ovijalk na videz kaj spremenilo, se je spremenila le vse mlajša strežna zasedba žepne kraške oštarije, ki ji ob nedeljah dajejo ton in volumen obedovalci tržaškega zaledja. Žal pa je druga sprememba, ki jo je Ilovarjev trio zaznal takoj na začetku scenosleda, doletela narezek, tokrat v režiji kraškega kombinata, in so po avtentičnem dišale le domače olive in bel kruh. Dosti bolje se Gombač odreže z joto in mineštro, ješprenovo paralelo istrskim bobićem, veliko globlje sledi, predvsem na ustnicah in zobeh, pusti njihov teran. Pa tudi trisu z vrhunskim špinačnim štrukljem, s kljub plebejskemu poreklu slastnim, s pečenkino omako prelitim kanelonom iz palačinke in melancan, bi oporekali le zaradi začimb, ki so štrlele iz bolonjeza vrh mehkih njokov.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
tris
foto: Igor Škafar
pročelje
foto: Igor Škafar
Do Lokve se pripeljete iz Divače ali iz Sežane, ena od štirih vaških gostiln je Gombač. Gombačeve tamlade strežejo lačnim od enajstih dopoldne do desetih zvečer, ob nedeljah pričnejo že ob desetih dopoldne, ob torkih in sredah pa srkajo teran same. Telefon: 05 767 04 66.
Specialitete:
domač kruh, jote in mineštre, špinačni, skutini in orehovi štruklji, kaneloni (verzija), krače in pečenke, biftki in divjačina, špinača in kifeljčki.
Vina:
odprt chardonnay, piten refošk in lep teran.
Za prenajedanje v Gombaču smo odšteli okoli 7.000 SIT na osebo.
Pri Gombaču nas ni bilo že šest let, in če se je poleg dolžine sobnih ovijalk na videz kaj spremenilo, se je spremenila le vse mlajša strežna zasedba žepne kraške oštarije, ki ji ob nedeljah dajejo ton in volumen obedovalci tržaškega zaledja. Žal pa je druga sprememba, ki jo je Ilovarjev trio zaznal takoj na začetku scenosleda, doletela narezek, tokrat v režiji kraškega kombinata, in so po avtentičnem dišale le domače olive in bel kruh. Dosti bolje se Gombač odreže z joto in mineštro, ješprenovo paralelo istrskim bobićem, veliko globlje sledi, predvsem na ustnicah in zobeh, pusti njihov teran. Pa tudi trisu z vrhunskim špinačnim štrukljem, s kljub plebejskemu poreklu slastnim, s pečenkino omako prelitim kanelonom iz palačinke in melancan, bi oporekali le zaradi začimb, ki so štrlele iz bolonjeza vrh mehkih njokov.
Čeravno kaže, da Konzum preganja zla usoda, saj so nam Tržačani že drugič zaporedoma speljali specialiteto oštarije, tu telečjo ali svinjsko kračo, se je ata Ilovar potolažil z mehko telečjo pečenko in s tokrat srečno uplenjenimi, z grobo soljo posutimi kifeljčki, čez povprečje ožje domovine - Istra izvzeta! - pa je molel tudi sočen in po meri pečen biftek, če se je že zajec dušil v preobilici rožmarina. Ako se boste guštirali pri Gombačih, vedite, da prikuhe, tudi dušen ohrovt in špinača, za katero ni ostalo niti vilice, odmerjajo z zajemalko, in da mamka v kuhinji raje, kot da bi pacala s smetano, zmerno gosti svoje jedi z old skool podmeti.
Le zakaj potem, namesto da bi bogatili linijo tradicionalnih sladic, kakor je skutni štrukelj, varijo plastični tiramisu in gostom, katerih sladke umetnije daleč presegajo slovenske, nudijo s sladkim grehom prelito, sicer kaj anemično panna cotto? Močna glavnina, šibka predhodnica in začelje.
