Actimel, Activia, ne, hvala!

Pred dnevi so mediji poročali, da je Oglaševalsko razsodišče po pritožbi Zveze potrošnikov Slovenije (ZPS) in posameznih potrošnikov slovenski Danone pozvalo, naj neha predvajati oglas za napitek Danacol, ker naj bi pri otrocih zbujal občutke nelagodja in strahu. Pohvalno, vendar kaplja v morje. Zakaj pa se ni nič zgodilo, ko je več tiskovnih agencij že septembra 2009 vsemu svetu poročalo, da je ameriška podružnica tega francoskega živilskega giganta oblikovala sklad v vrednosti 35 milijonov dolarjev za poplačilo skupine potrošnikov, ki so jo tožili zaradi dolgoletnega prikazovanja zavajajočih reklam za jogurt Activia in napitek Actimel? Michael Neuwirth, eden od tiskovnih predstavnikov ameriške družbe Dannon, je takrat zatrdil, da bodo v kratkem spremenili reklamo in oznake na omenjenih izdelkih, da bi odpravili dvoumnost. Agencije so še poročale, da se je družba odločila tako končati sodni postopek, kajpak zato, da bi se izognila še dodatnim stroškom. Pritožniki so ji od januarja 2008 očitali, da je, da bi neupravičeno bogatela z dragim jogurtom Activia, ki ga je v ZDA med drugimi oglaševala igralka Jamie Lee Curtis, namigovala na njegove domnevne zdravstveno dokazane pozitivne učinke na prebavo. Poravnava je, tako agencija France Presse, zajemala tudi več sodnih postopkov v zvezi z napitkom Dan-Active, ameriško različico Actimela, ki naj bi pomagal krepiti naravno odpornost.

Trije opomini

Več britanskih in francoskih medijev je v začetku lanskega leta poročalo, da je skupina Danone Evropski agenciji za varnost hrane (EFSA) najprej predložila dokumente, s katerimi naj bi dokazovala »blagodejnost« napitka Actimel za naravno odpornost, potem pa naj bi si bila premislila in se zaradi pomanjkanja znanstvenih dokazov odločila umakniti vse tako imenovane zdravstvene trditve. Pri tem ne smemo pozabiti, da jo je britanska oglaševalska zbornica ASA (Advertising Standards Authority) že vsaj trikrat opomnila, da je njena reklama za napitek Actimel, ki naj bi pomagal krepiti naravno odpornost, zavajajoča, zato so jo v Veliki Britaniji med prvimi nehali predvajati. Bolj skrb zbujajoče je seveda, da neodvisne raziskave mečejo temne sence na probiotike. Uporabljajo jih namreč tudi v industrijski vzreji piščancev.

Probiotiki redijo. Živali so v šestih tednih pridobile celo od 15 do 30 odstotkov telesne mase.

Profesor Didier Raoult iz virološkega laboratorija marsejske bolnišnice Timone je lani za več medijev povedal: »Pred 50 leti smo ugotovili, da te bakterije pomagajo proti driski. Probiotike smo zato množično uporabljali na živalskih farmah, z njimi smo preprečevali epidemije.« Izkazalo pa se je, da so se živali zaradi njih izdatno redile, v šestih tednih so pridobile celo od 15 do 30 odstotkov telesne mase. Raoultove članke so objavile resne znanstvene revije, kot sta Science in Nature, v enem je skušal dokazati obstoj povezave med lactobacillusi in debelostjo pri človeku. »Leta 2008 je neka revija objavila študijo, ki je dokazovala, da uživanje probiotikov podvaja smrtnost pri osebah z vnetjem trebušne slinavke,« je še dodal. Francoskemu tedniku Le Nouvel Observateur je v istem času predstavil svoje ugotovitve: »Preučevali smo piščance, ki jih je izvalila ista kokoš: tisti, ki smo jim dodajali kulturo Lactobacillus fermentum, kakršno uporabljajo v mlečni industriji, so bili po šestih mesecih za 30 odstotkov večji kot drugi. Za nas to ni bilo veliko presenečenje, saj vemo, da vzreditelji že več kot 50 let uporabljajo probiotike in antibiotike za spodbujanje rasti vzrejnih živali.« Tisto, čemur se Raoult neskončno čudi, je, kako je Danonu uspelo na ovitke svojih izdelkov uvrstiti besedilo o krepitvi naravne odpornosti in zlasti logotip Pasteurjevega inštituta, ki naj bi za »znanstvene« izsledke jamčil. Morda pa se mu je, saj pozna poslovne rezultate skupine Danone, ki z živilskimi izdelki ustvari kar 17 milijard evrov prihodkov na leto, od tega kar desetino, torej milijardo in pol, z Activio in Actimelom, posvetilo, zakaj v zakulisju te igre srečuje tudi najbolj nenavadne sogovornike: lobiste in »znanstvenike«.

Lažnive zdravstvene trditve

V Smernicah uporabe zdravstvenih trditev na živilih, skladnih z Uredbo št. 1924/2006 Evropskega parlamenta in Sveta EU o prehranskih in zdravstvenih trditvah, preberemo: “‘Zdravstvena trditev’ pomeni vsako trditev, ki navaja, domneva ali namiguje, da obstaja povezava med kategorijo živil, živilom ali eno od njegovih sestavin na eni strani in zdravjem na drugi strani (na primer pomaga pri prebavi).” Trditev, da Actimel in Activia pomagata krepiti naravno odpornost in uravnavati prebavo, je torej zdravstvena trditev, v tem primeru sicer močno zavajajoča. To dokazuje že hiter prelet Danonovih nacionalnih spletnih strani; omenjenih trditev namreč ne sme več uporabljati v Braziliji, ZDA, Veliki Britaniji, Romuniji, Franciji, Nemčiji, Španiji, na Portugalskem, Slovaškem, Madžarskem, Češkem, Finskem, Danskem in še kje. V Sloveniji, ki je bojda članica EU, je takšno oglaševanje očitno še vedno dovoljeno.

Vrednost svetovnega obsega trga probiotičnih mlečnih napitkov je ocenjena na 3 milijarde evrov na leto.

Slovenija v tem času ni storila skoraj nič, da bi tudi sama pred debelostjo zavarovala najobčutljivejši del prebivalstva, otroke. Že novembra lani smo od direktorice direktorata za javno zdravje Mojce Gruntar - Činč sicer prejeli odgovore na nekaj vprašanj, ki smo jih poslali ministrstvu za zdravje, vendar razen sklicevanja na direktive in zakonske okvire EU iz njih nismo izvedeli nič bistvenega. “Pripravljamo izhodišča za smernice, vsaka država se sama odloča za ukrepe, Franciji pa je, prvi in edini v EU, uspelo obrniti trende za zmanjševanje števila debelih med mladostniki.” In zakaj prav Franciji, saj je domnevno najpermisivnejša pri označevanju živil? Znano je, da so Francozi ponosni na svoje sire, suhomesnate in pekarske izdelke ter mastna račja jetra, da jih tudi skoraj vsak dan uživajo, in vendar zanje že več let ni nobene televizijske reklame, pri kateri se na dnu zaslona ne bi prikazalo opozorilo: “Za svoje zdravje med obroki ne jejte prigrizkov.” ali pa “Izogibajte se presladki, premastni in preslani hrani.” To velja tudi za jogurte z 0 odstotki mlečne maščobe, za vse sladkarije in sploh za vsa živila, tako kot pri nas za zdravila in farmacevtske izdelke.

Danonovi izgovori

Vrednost svetovnega obsega trga probiotičnih mlečnih napitkov je ocenjena na 3 milijarde evrov na leto, Danone naj bi z Activio in Actimelom imel skoraj polovični tržni delež, pri čemer je Actimel na evropskem trgu že 17, Activia pa v Franciji celo 24 let! Ne le da so jogurti lokalnih proizvajalcev morda bolj zdravi, so tudi znatno cenejši in nobenih dokazov ni, da bi bili slabše kakovosti. Actimel se je v Evropi pojavil leta 1994, leto po tem, ko so se v evropskih hladilnikih začele pojavljati prve plastične stekleničke jakulta, tradicionalnega japonskega probiotičnega mlečnega napitka, ki ga je leta 1935 začel izdelovati in tržiti Minoru Širota. Pet let po tem, ko je končal študij na kjotski medicinski fakulteti, je »iznašel« sev bakterije Lactobacillus casei Shirota, krajše L-casei Shirota. Pri Danonu so kajpak zavohali velik posel in tako rekoč čez noč »izumili« svojo, »povsem edinstveno« kulturo, mlečnokislinsko bakterijo iz rodu Lactobacillus in vrste casei, L-casei immunitas, kasneje defensis (saj prav diši po znanosti), v zadnjem času pa kar L-casei Danone oziroma DN 114001. Predvsem pomenljivo pa je, da jim niti v 17 letih, kljub desetinam naročenih raziskav in mnenj (na svoji slovenski spletni strani jih navajajo 27, v drugih državah se število spreminja), ni uspelo dokazati pozitivnih učinkov na telesno odpornost. Na Portugalskem je denimo neki spletni zapis pred časom dodobra zamajal prodajo obeh Danonovih »zdravilnih« zvarkov, zato je njegova tamkajšnja podružnica na spletni strani objavila strokovna mnenja treh »neodvisnih« strokovnjakov, nekega pediatra, profesorice biokemije in prehranske toksikologinje in biotehnologinje. Vsi so v en glas zagotavljali, da je zapis popolnoma neutemeljen.

Za zdaj Danone prodajo Activie in Actimela v Sloveniji še rešuje z zavajajočimi zdravstvenimi trditvami, ki jim ob zvezdici dodaja drobni pripis »v okviru raznolike in uravnotežene prehrane ter zdravega načina življenja«. A le zato, ker zdravstvene oblasti in potrošniška združenja svojega dela očitno ne opravljajo, kot bi ga morali. Vsekakor pri tem bode v oči, da takšnemu zavestnemu zavajanju potrošnikov še niso stopili na prste v Italiji, Belgiji, Kanadi, Švici, na Irskem ali Nizozemskem. Po izplačani večdesetmilijonski odškodnini v ZDA in sodnih procesih v več državah so si morali strokovnjaki iz Danonovega razvojnega laboratorija v francoskem Palaiseauju, imenovanega po predlani preminulem ustanovitelju ameriške podružnice Dannon, solunskem sefardskem Judu Danielu Carassu, zamisliti nove tržne trike, jogurte z 0 odstotki maščobe, napitke za zniževanje stopnje holesterola v krvi in kdove kaj še. Kdaj bodo znani njihovi »blagodejni« učinki (mar tudi čez 17 let še ne?), seveda ni mogoče napovedati. Ali bodo v njih spet snovi, ki morda prispevajo k debelosti, tudi ni mogoče z gotovostjo reči, saj, tako profesor Raoult, niti same genetike, niti samega pomanjkanja gibanja in niti samo nezdrave prehrane ni mogoče obtožiti za pandemijo, ki smo ji priča. Kaj pa če bi, še preden bo Danone tudi pri nas neopazno umaknil lažnive trditve, spet poskusili poseči po navadnih jogurtih, kislem mleku in kefirjih iz kravjega, ovčjega in kozjega mleka?