5. 6. 2008 | Mladina 23 | Politika
Idealne razmere za tajkunski diskurz
Vse, kar si želimo, je, da sosedu crkne krava. Še lepše, če je sosed tajkun.
Matjaž Hanžek: »Ko sem se oglasil v zagovor brezposelnih in revežev, sem dobil več zmerjaških pisem kot tedaj, ko sem se zavzel za Rome ali homoseksualce.«
© Borut Krajnc
Zakaj politika je in še bo z veseljem govorila o kraji »našega« družbenega premoženja, o tajkunih, zakaj bo še naprej poudarjala občutek krivice, izpostavljala klientelizem in korupcijo? Tla, na katera takšen diskurz pade, naj bi bila v Sloveniji izredno rodovitna, pojasnjuje Matjaž Hanžek, bivši varuh človekovih pravic in pobudnik poročila o človekovem razvoju. To naj bi dokazovale tudi mednarodne raziskave o vrednotah.
Hanžek je večkrat opozoril, da je treba pri družbenem razvoju poleg ekonomije upoštevati tudi socialni razvoj in politično kulturo. Prav pri slednjem pa je že na začetku, kot pravi, zaznal problem, zaradi katerega »se utegne vse ostalo sesuti«. Slovenski vrednotni sistem naj bi bil izredno egoističen, saj ne izhaja iz sodelovanja. »Vse, kar si želimo, je, da sosedu crkne krava,« pravi. Pri raziskavah se ta stari slovenski rek potrdi tako, da je Slovenija po odstotku tistih, ki pritrjujejo, da je »imeti nekaj, kar ti ljudje zavidajo«, na samem vrhu svetovne lestvice. Anketiranci iz Slovenije so na repu tistih, ki pravijo, da je delo užitek, in na vrhu tistih, ki pravijo, da je delo najpomembnejše v življenju. To naj bi pomenilo, da delamo za zaslužek, ne pa za užitek. Takšen pogled na svet je zelo materialističen, pri ljudeh je prisoten vtis, da slabo živijo, da jim gre slabše, da jih drugi tlačijo, da jim kradejo in da se jim dogaja krivica. To so sicer nekaj let stari podatki, a vrednote se spreminjajo zelo počasi.
Politika zna te občutke spodbujati, ko vpije o korupciji. Volitve so najboljša priložnost, da se ustreže demagogiji, da se ponuja nestrpen govor in da se ta pomanjkljivost izkorišča. Hkrati pa je to tudi »krasna podlaga za uničevanje družbenega tkiva«, kar na dolgi rok spodkopava gospodarstvo samo. Hanžek meni, da smo v tržni sistem šli s figo v žepu. V preteklosti so politiki in ekonomisti zagovarjali neenakost, poudarjali so gospodarsko rast, ki so jo enačili z razvojem. Ideologija je delovala, dokler neenakosti nismo začutili na lastni koži, saj si je vsak mislil, da bo on tisti, ki bo obogatel. »Moj občutek, ki ga ne morem dokazati, je naslednji: saj smo pogosto govorili, da je problem Slovenije, ker še nima svojega kapitalističnega razreda. Ker nimamo milijonarjev. Sedaj, ko jih imamo, pa je to problem. Najrajši bi za milijonarja imeli nekoga, ki nima obraza, ki je nepoznan, tujec, gotovo pa ne sosed. Ko sosed postane bogat, je to nemoralno.«
Aktualna vlada je po Hanžkovem mnenju v začetku potrebovala bogataše in gospodarsko moč in jih je zato podpirala. »Dve leti smo poslušali o čiščenju socialnih pomoči. Simbolna dejanja so v začetku sporočala: podpirali bomo bogate in preganjali bomo reveže. Ko sem se oglasil še v zagovor brezposelnih in revežev, sem dobil več zmerjaških pisem ali e-mailov kot tedaj, ko sem se zavzel za Rome ali homoseksualce. Bil sem prav šokiran.« Sedaj, ko se bližajo volitve, pa potrebujejo glasove. To pomeni, da jim je za državo vseeno in da delajo vse, da bi se obdržali na oblasti.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Glavni članek
Od svetilnika do države lopovov in lažnivcev
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.