17. 7. 2008 | Mladina 29 | Politika
Kje in kdaj se vozite?
Satelitsko cestninjenje in varovanje zasebnosti
Nataša Pirc Musar
© Borut Krajnc
Urad pooblaščenke za dostop do informacij javnega značaja je v začetku tedna izdal mnenje o varstvu osebnih podatkov pri elektronskem cestninjenju. Satelitsko cestninjenje naj bi za tovornjake uvedli že prihodnje leto, za osebne avtomobile pa dve leti zatem.
Na dileme v zvezi z osebnimi podatki pri cestninjenju v prostem prometnem toku je že pred časom v Mladini opozoril strokovnjak za elektronske cestninske sisteme Miroslav Marc, ki je predstavil dve možnosti delovanja sistema satelitskega cestinjenja. »Pri prvi se podatki zbirajo, hranijo in obračunavajo v posebni napravi v vozilu, torej so v posesti uporabnika, naprava pa v nadzorni center občasno pošilja samo podatke o porabljeni vsoti denarja. Pri drugi pa naprava vsakih nekaj sto metrov pošilja svoje lokacijske in časovne podatke v nadzorni center, kjer se tudi zbirajo. Torej je med rešitvama bistvena razlika s stališča varovanja zasebnosti.«
Pooblaščenka Nataša Pirc Musar v izdanem mnenju ugotavlja, da je do zasebnosti gotovo najbolj prijazen pristop, ko so podatki, ki so potrebni za izvedbo samega cestninjenja, pod izključnim nadzorom uporabnika. V takem primeru lahko namreč po njenem mnenju govorimo o ohranjanju anonimnosti voznika, ki se mora identificirati le v primeru, da se pojavijo nepravilnosti, ki to dejansko terjajo: če recimo niste plačali cestnine, če se je naprava v avtomobilu pokvarila ali pa so vam na primer ukradli avto. Pirc Musarjeva ugotavlja, da lahko zgolj takšen način cestninjenja v prostem prometnem toku zadosti kriteriju načela sorazmernosti obdelave osebnih podatkov.
Hkrati opozarja, da je treba vprašanju reklamacij ali dostopanja nadzornega centra in tretjih oseb do podatkov nameniti posebno pozornost. »Če želimo resnično zagotoviti, da so osebni podatki pod nadzorom uporabnika, je treba zagotoviti, da je do podatkov mogoče dostopati le na izrecno zahtevo uporabnika, vsak dostop do podatkov pa mora biti zabeležen z verodostojno in celovito revizijsko sledjo.«
Pirc Musarjeva ob tem dodaja, da mora biti identiteta voznikov neznana, vse dokler niso storili česa, kar je opredeljeno kot kršitev cestninjenja. Obdelava osebnih podatkov voznikov, ki niso storili kršitve, je po njenem mnenju nedopustna. Identifikacijo vozila lahko odredi le pooblaščena oseba, in to zgolj v določenih primerih, ki morajo biti v zakonu izrecno navedeni.
Pirc Musarjeva meni, da je vprašanje varstva osebnih podatkov pri elektronskem cestninjenju povsem enostavno, saj plačevanje cestnine ne zahteva centralizirane in nesorazmerne obdelave podatkov, dokler seveda ne pride do kršitev. »Vsakršen odmik od tega bi predstavljal le dodaten poseg v že tako načeto zasebnost v informacijski družbi in ustavno varovane pravice posameznika,« še ugotavlja.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.