28. 8. 2008 | Mladina 35 | Politika
Največ parlamentarnih strank doslej
Iztekel se je rok za oddajo kandidatnih list za državnozborske volitve
Zasedanje državne volilne komisije
© Matej Leskovšek
V sredo opolnoči se je iztekel rok, do katerega so stranke oziroma liste lahko oddale svoje kandidature za pete državnozborske volitve v Republiki Sloveniji. Letos bo na volitvah v državni zbor kandidiralo 16 strank, prvič pa se bo zgodilo, da bo kandidiralo več parlamentarnih strank, kot jih je bilo izvoljenih v državni zbor pred štirimi leti. Seveda pogojno rečeno. V minulem mandatu sta se namreč dve stranki »prepolovili«, tako da sta se sedmerici parlamentarnih strank pridružila še Zares in Lipa. Nedavno je bila ustanovljena tudi pogojno parlamentarna Krščansko demokratska stranka (KDS), na njeni listi pa bodo kandidirali med drugim tudi nekdanji člani vladnih strank SDS in NSi, ki so KDS sprva želeli omogočiti kandidaturo s pomočjo podpisov treh poslancev.
Med povratnicami, torej med strankami, ki so že bile v parlamentu, a ne v zadnjem mandatu, letos kandidirajo tudi Zeleni Slovenije in Stranka mladih SMS, ki se je na kandidatni listi pridružila Slovenski ljudski stranki.
Med zunajparlamentarnimi strankami ponovno kandidira Stranka slovenskega naroda - SSN, ki je kandidirala že pred štirimi leti, prvič pa se bo na državni ravni preizkusila Lista za čisto pitno vodo Mihaela Jarca, ki je bila doslej bolj znana v ljubljanski regiji. Ponovno kandidira stranka Naprej Slovenija, ki je pod tem imenom vložila prvo kandidaturo že leta 1996. Letos se s kandidaturo pridružujeta še Lista za pravičnost in razvoj s Stojanom Auerjem na čelu, ki nima nobene povezave z gibanjem za pravičnost in razvoj pokojnega predsednika republike Janeza Drnovška, in Zelena koalicija, ki jo sestavljata Zeleni Progres in Zelena stranka.
Sicer pa je letošnje število strank enako številu izpred osmih let, ko je prav tako kandidiralo 16 strank in šest neodvisnih kandidatov, na zadnjih volitvah leta 2004 pa je bilo 17 list strankarskih, tri nestrankarske, kandidirali pa so trije neodvisni kandidati. Največ strankarskih list je kandidiralo na prvih volitvah v državni zbor leta 1992, ko je bilo kandidatnih list 25, štiri leta kasneje pa 21.
Zaradi štiriodstotnega volilnega praga slovenski parlament ponavadi sestavlja sedem ali osem strank, letos pa jih je zaradi drobitve ob koncu mandata kar devet, zato se bo najhujši boj, poleg tistega za mandatarski stolček, bil med člani strank, ki so na prejšnjih volitvah nastopali skupaj. Po zadnjih javnomnenjskih anketah bo strank, ki bodo skušale preseči parlamentarni prag, namreč kar nekaj, več kot ponavadi. Državna volilna komisija bo do torka dokončno potrdila kandidatne liste, v sredo, 3. septembra, pa bodo z žrebom določili vrstni red na glasovnicah.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.