12. 3. 2009 | Mladina 10 | Svet
Nova vojaška zveza
Na severnoameriški celini nastaja skupni obrambno-varnostni blok, o čemer pa javnost v Mehiki, ZDA in Kanadi skorajda nič ne ve
Ameriška in mehiška vojska v teh dneh kopičita svoje sile na meji med državama. Po navadi tovrstni dogodki pričajo o politično-vojaških napetostih, kakršna na primer zdaj vlada med Venezuelo ter Kolumbijo, vendar gre pri situaciji med Mehiko in ZDA predvsem za sodelovanje. Skupne moči so usmerjene k boju proti mehiškim narko kartelom, s katerimi se tamkajšnja vojska brez vidnejših uspehov bori že dlje časa. Lani je bilo v spopadih ubitih okrog 6000 ljudi. Položaj je najhujši v mestu Juarez tik ob meji z ameriško zvezno državo Teksas, kamor je vlada pred kratkim napotila dodatnih 5000 vojakov; zdaj jih je tam skupaj 7000. V resnici tam divja vojna in Američane skrbi, da bi se lahko prelila na drugo stran meje, zato v okolico obmejnega teksaškega mesta El Paso prihajajo tudi dodatni ameriški vojaki. Čeprav poteza Pentagona deluje kot ad hoc odziv na očiten problem, je celotna zadeva vendarle kompleksnejša.
Nekdanji kanadski premier Paul Martin ter bivša predsednika ZDA in Mehike, George W. Bush in Vicente Fox, so se brez vednosti javnosti dogovarjali in dogovorili o razširitvi sporazuma North American Free Trade Agreement, in sicer predvsem v smeri »globoke integracije« obrambno-varnostnega sodelovanja. 31. marca 2005 je bilo na njihovem srečanju v mestu Waco v Teksasu ustanovljeno Partnerstvo za varnost in razvoj (Security and Prosperity Partnership - SPP) s sedežem v Washingtonu. Za ustanovitev SPP so vedeli maloštevilni, saj ni bila izpostavljena javni politični razpravi. Dokument ameriškega ministrstva za domovinsko varnost z dne 27. junija 2005 navaja, da so zgoraj omenjeni voditelji »sprejeli skupno stališče do vprašanja zaščite varnosti Severne Amerike tako pred zunanjimi kot notranjimi grožnjami ...«. Poročilo nadalje definira, da bo zagotavljanje varnosti celine med drugim temeljilo na »skupnem varovanju meja, nadziranju migracij, ščitenju strateško pomembne infrastrukture, povečanem sodelovanju med tajnimi službami, skupnem soočanju z mednarodnimi grožnjami«.
Bistvo ravnokar naštetega najdemo v zapisu na uradni spletni strani SPP, ki jasno pove, da je »SPP iniciativa pod vodstvom Bele hiše«. In tako je tudi v praksi; ZDA Severno Ameriko spreminjajo v trdnjavo pod svojim nadzorom. Washington je namreč že uspešno pritisnil na Mehiko, naj močno militarizira svojo južno mejo. Predstavniki Pentagona postajajo del mehiške vojaške infrastrukture. 30. junija lani je ameriški kongres potrdil t. i. Iniciativo Merida, ki po vzoru Načrta Kolumbija zagotavlja na stotine milijonov dolarjev vojaške pomoči Mehiki. Velik odstotek tega denarja je po navedbah inštituta Global Research iz ZDA namenjen zasebnim ameriškim vojaškim pogodbenikom, kot sta Blackwater in DynCorp, in sicer za oboroževanje ter urjenje mehiške vojske. Z zamenjavo oblasti v Beli hiši se stvari na tem področju ne bodo spremenile, prej nasprotno. Ameriški inštitut Council on hemispheric affairs je lani navajal: »Barack Obama podpira nadaljevanje in razširitev novo ustanovljene Iniciative Merida zavoljo nižanja stopnje nasilja, korupcije in trgovanja z mamili ter orožjem na tem območju. Zavezal se je k boju proti mehiškim narko kartelom.«
A vse to ne pomeni, da stvari tečejo tako gladko. Pred kratkim je prišlo do napetosti med ZDA in Mehiko, potem ko je bilo razkrito januarsko poročilo Pentagona, ki navaja, da sta dve pomembni zaveznici Amerike tik pred kolapsom. Ti naj bi bili Pakistan ter Mehika. Mehičani so takoj razumeli, kaj bi to lahko pomenilo. Po interpretaciji ohlapnih pravil SPP bi lahko ameriška vojska dane razmere izkoristila za intervencijo znotraj mehiškega ozemlja. Zato se je takoj odzval aktualni predsednik Felipe Calderón in poudaril, da njegova vojska nadzoruje vse province v državi. Američani so bili opozorjeni, naj ostanejo na svoji strani meje. Val nezadovoljstva se je razširil tudi po Kanadi, potem ko so ljudje izvedeli, da jim je vlada prikrivala 14. februarja lani sprejet dogovor z Washingtonom, ki dovoljuje navzočnost ameriških sil v njihovi državi. Dogovor temelji na »bilateralni integraciji« struktur vojaških povelj na področjih migracij, obveščevalnih dejavnosti, zagotavljanja varnosti in podobno.
Znotraj SPP se je medtem že oblikoval Svet za severnoameriško konkurenčnost (North American Competitivness Council - NACC). V njem sedijo predstavniki nekaterih največjih korporacij iz ZDA, Kanade in Mehike; glavni temi njihovih srečanj sta seveda varnost in razvoj. NACC je februarja 2007 v poročilu, namenjenem Ameriški gospodarski zbornici, izpostavil: »Blaginja ZDA je močno odvisna od varne dobave uvožene energije. Ker nove tehnologije omogočajo pridobivanje nafte iz naftnega skrilavca, to pomeni, da ima Kanada druge največje zaloge črnega zlata takoj za Savdsko Arabijo. Mehika pa se, čeprav je obdarjena z obilnimi naftnimi rezervami, sooča z resnimi izzivi zagotavljanja investicij za razvoj na tem območju.« Ameriška naftna korporacija Halliburton jim je že ''priskočila na pomoč''.
Vrnimo se k vojni situaciji v Mehiki. Ameriški obrambni minister Robert Gates je pred nekaj dnevi pohvalil pogum predsednika Calderóna pri obračunu z narko karteli in tako pomiril mehiške strahove glede vojaške intervencije ZDA. Domači javnosti pa je povedal, da bi bila Amerika Mehiki pripravljena pomagati v obliki dobave orožja, vojaškega usposabljanja in obveščevalnih dejavnosti. Torej to, kar se v bistvu prikrito dogaja že lep čas, je sedaj treba delno predstaviti ameriški javnosti in seveda postaviti v nekoliko drugačen, sprejemljivejši kontekst.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.