28. 5. 2009 | Mladina 21 | Politika
Sveta zloba
Irski škof se je opravičil, a jeza žrtev ostaja in je upravičena
Irski škof Noel Treanor je potem, ko je bilo že res vsem jasno, da se škandal ne bo sam od sebe vdrl v zemljo, končno ves skrušen v nedeljo stopil pred kamere in se opravičil za »zlobno« ravnanje katoliške cerkve, ki je od tridesetih let prejšnjega stoletja spolno zlorabljala in fizično maltretirala na deset tisoče gojenk in gojencev, ki so bili zaupani v njeno šolsko ter duhovno oskrbo. Opravičil se je v imenu celotne katoliške cerkve na Irskem, vendar njegove besede že zato, ker so prišle tako pozno, cerkve ne odvezujejo njenih preteklih grehov. Ravno tako se zdi, da je bilo opravičilo usmerjeno v blažitev kritik, ki so letele z vedno višjih vrhov. V irski vladi so denimo mučenja dečkov in deklic v cerkvenih institucijah označili za eno »najtemnejših poglavij« irske zgodovine.
Poročilo, ki ga je predstavila Komisija za preiskavo zlorab otrok (The Commission to Inquire into Child Abuse), imenovana s strani vlade leta 1999, je tako v svojem obsegu kot podrobnostih naravnost srhljivo. Poročilo obsega 2600 strani, vanj pa so vključena pričevanja na tisoče zlorabljenih, zdaj odraslih ljudi, ki so jim bila otroštva uničena v nič manj kot 250 institucijah katoliške cerkve po vsej državi. Poanta poročila je, da so bila posilstva in maltretiranja endemična ter sistematična. Kako tudi ne, saj so vendarle trajala vsaj sedem desetletij? Poročilo komisije denimo navaja: »Atmosfera strahu, ustvarjena skozi predirljivo, pretirano in brezmejno kaznovanje, je vladala v skoraj vseh cerkvenih institucijah in v vseh za dečke. Otroci, ki so bili podvrženi vsakodnevnemu terorju, niso vedeli, od kod bodo novi udarci prišli. (...) V nekaterih šolah je bilo pretepanje rutina. Deklice so bile pretepane z orodji, namenjenimi povzročanju čim večje bolečine, po vseh delih njihovih teles.« V zaključku poročilo med drugim izpostavlja, da je ministrstvo za šolstvo leta in leta dopuščalo, da se to početje nadaljuje nekaznovano prek »redkih in brezzobih inšpekcijskih obiskov«. V bistvu je režiserjev te neverjetne grozljivke toliko, da bi jih težko vse postavili pred zid. Kar zadeva cerkve, so največ zločinov zagrešili Krščanski bratje in Usmiljene sestre.
So žrtve zdaj, ko so stvari prišle na dan, vsaj doživele nekakšno katarzo? Niti približno. V bistvu je stvar tako sprevržena, da ji je težko verjeti. Po poročanju tamkajšnjih medijev bo cerkev za odškodnine plačala le eno desetino celotnega zneska, ki naj bi znašal okoli 1,3 milijarde evrov. Ostalo bo dala država oziroma davkoplačevalci. Iz tega logično sledi, da bo denar za odškodnine žrtvam prišel tudi iz njihovih lastnih žepov. Kot drugo, ugotovitve poročila ne bodo uporabljene za kazenske pregone. Leta 2004 so namreč Krščanski bratje tožili zgoraj omenjeno komisijo z zahtevo, da imena njihovih članov, naj si bodo še živi ali že mrtvi, ne smejo biti objavljena v poročilu. In s tožbo so tudi uspeli. John Walsh, eden od predstavnikov žrtev, je za britanski BBC komentiral: »Nikoli ne bi odprl svojih ran, če bi vedel, da bo končni rezultat takšen. Uničilo me je in uničilo bo večino žrtev, ker ni nobenih kazenskih pregonov.« Vse, kar jim dejansko ostaja, je zagotovilo poglavarja katoliške cerkve na Irskem, kardinala Seana Bradyja, da bodo tisti, ki so zločine zagrešili, nosili odgovornost. Zakaj pa so potem posilstva in mučenja do zadnjega prikrivali, kot je tudi ugotovljeno v poročilu?
Takisto povsem jalovo zvenijo pozivi nekaterih drugih predstavnikov žrtev, da mora zdaj Vatikan ustanoviti posebno konzistorialno sodišče, ki naj do konca razišče celotno zadevo. Kateri Vatikan? Tisti, ki je desetletja prikrival zlorabe otrok na svetovni ravni? Papež Benedikt XVI. je bil med letoma 1981 in 2005 prefekt Kongregacije za doktrino vere. Maja 2001 je poslal pismo vsem škofom po svetu in v njem naročil, naj se vse preiskave o zlorabah otrok urejajo v tajnosti. Ameriški komik Bill Maher je imel zelo prav, ko je dejal: »Bistvo hipokrizije je v tem, da če bi bil papež zgolj civilni direktor verige vrtcev, v katerih bi se te zlorabe dogajale in bi bila vodilnim dokazana krivda prikrivanja teh zadev, bi se vsi skupaj znašli v zaporu hitreje, kot bi lahko rekli: 'Kdo hoče videti mojega lulčka?'«
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.