10. 9. 2009 | Mladina 36
Dialog gluhih
Muke nevladnih organizacij pri pridobivanju posojil
Projekt Kitcha - »Welcome to the shopping paradise«
© KITCH
Zasebni zavod za umetniško produkcijo in raziskovanje Kitch je avgusta lani na razpisu ministrstva za kulturo iz Evropskega socialnega sklada pridobil 90 tisoč evrov nepovratnih sredstev za izvedbo projekta izobraževanja in usposabljanja pripadnikov etničnih in drugih manjšin na področju dokumentarnega filma. Ker ESS sredstva po pravilu izplača šele, ko je projekt izpeljan, ministrstvo pa za projekte, izbrane na razpisu, ne zagotavlja predplačil, so bili predstavniki zavoda Kitch prisiljeni najeti posojilo. Obrnili so se na NLB in banka jim je posojilo po hudih mukah sicer odobrila, a le v višini 20 tisoč evrov, češ da njihov poslovni rezultat in boniteta za večji znesek nista dovolj zgledna. Skratka, banka je Kitch obravnavala, kot da gre za klasično podjetje, čeprav gre v resnici za neprofitno nevladno organizacijo, ki po zakonu sploh ne sme ustvarjati dobička. Zanimivo je, da NLB takšnih pomislekov ni imela, ko je šlo za odobritev bistveno bolj tveganih tajkunskih posojil.
Znova se je zataknilo avgusta letos, ko je pogodba o kreditiranju potekla, ker je bila njena veljavnost krajša od samega projekta. NLB ni zanimalo, da je zavod Kitch prvo posojilo poplačal v dogovorjenem roku, da ima sklenjeno pogodbo z ministrstvom za kulturo in da gre za namensko kreditiranje iz ESS. Tudi tokrat je bil potreben skoraj nečloveški napor, da je banka posojilo odobrila, pa še to samo v višini 20 tisoč evrov, čeprav bi Kitch za dokončanje projekta potreboval vsaj 35 tisoč evrov. Primer še zdaleč ni osamljen. Z velikimi težavami pri najemanju kreditov za financiranje evropsko podprtih projektov se spoprijemajo še številne druge nevladne kulturne organizacije. Lana Zdravković in Nenad Jelesijević iz zavoda Kitch se ob tem upravičeno sprašujeta, zakaj ministrstvo ni zagotovilo predplačila za projekte, podprte na lanskem razpisu, še zlasti ker so namenjeni ranljivim družbenim skupinam, njihovi izvajalci pa so majhne nevladne organizacije, ki se zaradi tega znajdejo v nehvaležnem finančnem položaju. Sprašujeta pa se tudi o socialnosti ESS, saj so sredstva tega sklada najteže dosegljiva prav tistim, ki jih najbolj potrebujejo. »Sredstva Evropskih strukturnih skladov najlaže pridobijo veliki akterji, kot so podjetja in državne institucije, torej tisti, ki že imajo svoj kapital, neprofitne in nevladne organizacije pa imamo velike težave pri črpanju teh sredstev.«
Na ministrstvu za kulturo pojasnjujejo, da pogodbe, ki so jih sklenili z nevladnimi organizacijami, ne morejo biti jamstvo za najem posojil, ker bi to pomenilo, da bi morala posojilo, če projekt ne bi bil udejanjen, poplačati država. Nevladnim organizacijam zato svetujejo, da se na razpise za sredstva iz ESS prijavljajo odgovorno oziroma samo, če imajo že vnaprej zagotovljenega vsaj nekaj svojega kapitala. To pa je absurdno, saj se nevladne organizacije na razpise za sredstva ESS prijavljajo prav zato, ker nimajo dovolj svojega kapitala ...
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.