23. 6. 2010 | Mladina 25
Kdaj lahko delajo mamice?
Kako so upoštevane pravice staršev ob prejemanju nadomestila za varstvo in nego otroka
© Borut Peterlin
Po rojstvu otroka se marsikateri mamici porodi vprašanje, ali lahko v času dopusta za nego in varstvo otroka opravi tudi kakšno manjše honorarno delo, medtem ko otrok spi ali ko zanj skrbi oče. Pri tem mislimo na pisanje, pripravljanje izračunov ali kaj podobnega ...
Marsikomu se na prvi pogled opravljanje dela v tem času zdi sporno, saj zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih v 45. členu določa, da starši izgubijo pravico do starševskega nadomestila, če pristojna inšpekcija za delo ugotovi, da oseba med starševskim dopustom začne delati. Vendar se, kot so pojasnili na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, besedna zveza začne delati »nanaša na opravljanje dela v delovnem razmerju na podlagi pogodbe o zaposlitvi. To pomeni, da lahko oseba v času koriščenja starševskega dopusta in prejemanja starševskega nadomestila opravlja delo po avtorski ali kaki drugi civilni pogodbi po obligacijskem zakoniku.«
Zakaj torej ne bi mamica med spanjem novega družinskega člana opravila kakšne stvari, če ji je do tega in ima čas? Navsezadnje bodo tudi brezposelni po zakonu o malem delu lahko prejemali nadomestilo za brezposelnost, hkrati pa z malim delom ali na podlagi avtorske pogodbe zaslužili »do 200 evrov na mesec, ne da bi to vplivalo na višino denarnega nadomestila«, kot so sporočili z ministrstva za delo. Ravno tako lahko vsak zaposleni v prostem času opravlja kakšno dodatno delo na podlagi avtorske pogodbe. A vse ni tako preprosto, kot je videti na prvi pogled.
Starši imajo po določilih zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih poleg starševskega nadomestila zagotovljene še nekatere pravice. To so starševski dopust in pravice iz naslova krajšega delovnega časa, ki obsega skrb za otroka s hudo motnjo v duševnem razvoju ali težkimi gibalnimi ovirami. Do teh pravic pa zaposleni ne pridejo vedno zlahka. Ministrstvo za delo ugotavlja, da so delodajalci, pri katerih je bil opravljen inšpekcijski nadzor, po ugotovitvah inšpektorjev pretežno nenaklonjeni uveljavljanju pravic delavcev. »Svoje neodobravanje uveljavljanja teh pravic nekateri med njimi izrazijo tudi tako, da delavcu sicer omogočijo delo s krajšim delovnim časom, vendar v času, ki za delavca ni ugoden.«
In tu pridemo do druge težave - neprijavljanja nepravilnosti. Neuradno so znane različne kršitve in zahteve, da ženske nekaj časa po začetku službovanja še ne smejo imeti otrok. Prijav takšnih diskriminatornih ukrepov je malo. Leta 2009 jih inšpektorji niso ugotovili. Kot menijo na ministrstvu, »delavci nočejo konflikta z delodajalcem in zaradi tega tudi ne vlagajo prijav. Zaradi trenutnih gospodarskih razmer kljub vse večji osveščenosti o pravicah, ki jim gredo po zakonu, tudi ni pričakovati povečanja števila takšnih prijav.«
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.