5. 8. 2010 | Mladina 31
Država ima raje Karitas
Rdeči križ bo davek na nepremičnine moral plačevati, Karitas pa bo tega davka oproščena
Če bi se tudi Rdeči križ letos registriral kot verska skupnost, bi bil oproščen vsaj 100 tisoč evrov nepremičninskega davka.
© Borut Peterlin
V Sloveniji imamo dve pomembnejši humanitarni organizaciji. Prva, Karitas, deluje pod pokroviteljstvom cerkve, druga, Rdeči križ Slovenije, je registrirana kot civilno združenje. Vsaka ima svojo mrežo in svoje centre. Karitas deluje v 442 župnijskih, dekanijskih in območnih Karitas ter treh zavodih, v katerih izvajajo posebne programe. Rdeči križ ima mrežo razpredeno po 56 območnih organizacijah in 916 krajevnih organizacijah, njegova »specialna misija« pa je v Ankaranu, v Mladinskem zdravilišču in letovišču na Debelem rtiču, kjer vsako leto letujejo socialno ogroženi otroci.
Obe vsako leto dobita od države identična zneska, ali prek evropske pomoči ali od Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij (FIHO). Na videz država podporo primerno »uravnoteži«, vendar v resnici ni tako. Poleg tega, da cerkveni verski uslužbenci, ki delajo za Karitas, prejemajo od države pomoč pri prispevkih za socialno varnost, za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter za obvezno zdravstveno zavarovanje, Karitas za svoje nepremičnine ne plačuje nepremičninskega davka, torej nadomestila za stavbno zemljišče, Rdeči križ pa ta davek mora plačevati, ker ni verska organizacija.
Zneski niso niti najmanj zanemarljivi. Kot so pojasnili na Rdečem križu, so letos mestni občini Koper samo za zdravilišče v Ankaranu plačali 98 tisoč evrov. Poleg tega jih država po »profitnih« merilih obdavči še, ko na Debelem rtiču letujejo otroci in drugi zaradi zdravljenja ali rehabilitacije. Njihova »konkurentka«, Karitas, pa svoje storitve lahko šteje za dobrodelne, tako da ni »plačil«, so le »darovi«, ti pa niso obdavčeni. Rdeči križ je na svoje »nevzdržno stanje« nedavno opozoril ministrstvo za finance in davčno upravo, vendar doslej ministrstvo njegovih predlogov ni upoštevalo, ravno tako ne občina Koper, za katero je to pomemben finančni vir. Bo z novim nepremičninskim davkom, ki ga sedaj snujejo na ministrstvu za finance, kaj drugače?
Ne. Na ministrstvu so pojasnili, da so po predlogu zakona o davku na nepremičnine oprostitve omejene le na nepremičnine, ki so javno dobro, ki so v lasti tujih držav ali mednarodnih organizacij, ki imajo status kulturnega spomenika in ki se »uporabljajo izključno za opravljanje verske dejavnosti«. Ker naj bi sčasoma nepremičninski davek povečali, bo torej Rdeči križ ali pa Unicef v bližnji prihodnosti plačeval še več. Vendar, so odgovorili s finančnega ministrstva, je zakon o davku na nepremičnine pravkar v javni razpravi in zato še ni končnih rešitev.
Primerjava med Karitas in Rdečim križem je zanimiva še z drugega vidika. Po veljavnem zakonu o verski svobodi verske skupnosti, predvsem RKC, uživajo nekatere privilegije zato, ker igra cerkev s svojim delovanjem pomembno vlogo v javnem življenju z razvijanjem »karitativnih dejavnosti s področja socialne države«, s katerimi bogati »nacionalno identiteto in s tem opravlja pomembno družbeno nalogo«. Argument je cikličen: Karitas uživa ugodnosti, ker deluje v okviru rimskokatoliške cerkve, rimskokatoliška cerkev pa uživa poseben status zaradi svoje humanitarne, karitativne vloge. Torej zaradi Karitas. Rdeči križ, ki je ravno tako humanitarna organizacija, pa je iz tega kroga izključen.
Rešitev je seveda na dlani: tudi Rdeči križ naj se registrira kot verska skupnost.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.