14. 10. 2010 | Mladina 41
Negotova prihodnost lektoratov
Ogorčenje zaradi morebitnega ukinjanja veleposlaništev slovenske kulture
Učenje slovenščine tudi za tujce
© Center za slovenščino kot drugi/tuj jezik
V Mladini smo pred nekaj tedni zapisali, da namerava ministrstvo za visoko šolstvo občutno zmanjšati sredstva za lektorate slovenskega jezika, ki delujejo v okviru 53 tujih univerz in so ključne institucije za učenje slovenščine na tujem. Ministrstvo je zdaj zanje namenjalo 1,8 milijona evrov, prihodnji dve leti pa naj bi bilo sredstev kar 30 odstotkov manj. Takšno klestenje stroškov bi, kot kaže, lahko pripeljalo celo do zmanjšanja števila lektoratov in ministrstvo ne izključuje možnosti, da jih ne bi že prihodnje leto nekaj zaprli.
Čeprav smo načrte ministrstva zasledili v gradivu, ki je čakalo na vladno obravnavo, strokovnjaki za slovenski jezik takrat o njih, presenetljivo, niso vedeli nič. Ko smo jih o tem povprašali, so bili povsem ogorčeni, saj bi lahko nastala nepopravljiva škoda. Lektorati delujejo le na uglednih tujih univerzah, in če bi katerega od njih ukinili, bi ga bilo na teh univerzah nemogoče ponovno oživiti. Poleg tega bi opuščanje lektoratov, kot je opozoril predstojnik Centra za slovenščino kot drugi/tuji jezik Marko Stabej, močno vplivalo »na ugled Slovenije in tudi na njen ugled zanesljivega partnerja na mednarodnem univerzitetnem trgu«, to pa je povsem v nasprotju s tem, za kar so si leta v okviru programa Slovenščina na tujih univerzah prizadevali nosilci tega programa in učitelji, ki delujejo v njem.
Minule dni se je nato usul še pravi plaz kritik zaradi morebitnega opuščanja lektoratov. Najprej se je s protestnim pismom oglasila Filozofska fakulteta v Ljubljani, ki je glavni nosilec in izvajalec lektoratov slovenščine na tujih univerzah. Zapisali so, da se z ukinjanjem lektoratov nikakor ne strinjajo, saj gre za učinkovito organizacijo, ki v tujini uspešno predstavlja Slovenijo. Osuplo in ogorčeno je tudi Društvo slovenskih pisateljev, zato je njegov predsednik Milan Jesih ministra Gregorja Golobiča opozoril, da so lektorati pravzaprav veleposlaništva slovenske kulture. Ta se z njihovim posredovanjem ne razširja med množico opitih navijačev, temveč skrbno, poglobljeno in kontinuirano med mlade, radovedne ljudi. Tudi šolski sindikat SVIZ je prepričan, da so lektorati pomembni za promocijo Slovenije in slovenske kulture v tujini, zato obžalujejo, da ministrstvo varčuje in bi rado prihranilo na »nepravem mestu«.
Na ministrstvu zagotavljajo, da se še nihče ni odločil za ukinjanje lektoratov slovenščine na tujih univerzah. Priznavajo pa, da bo sredstev zanje v prihodnjih dveh letih bistveno manj. Na ministrstvu ob tem dodajajo, da bo morala rešitev iz nastalega položaja najti medresorska komisija, v kateri bodo združili moči s predstavniki ministrstva za kulturo, ministrstva za zunanje zadeve in vladnega urada za Slovence v zamejstvu in tujini. Ob tem ni nepomembno, da želi visokošolsko ministrstvo ravno te institucije prepričati v sodelovanje pri sofinanciranju lektoratov, a je vsaj zunanje ministrstvo pobudo že večkrat zavrnilo, češ da je to zunaj njegovih pristojnosti. Gre torej za merjenje moči, v katerem so lektorati in z njimi slovenski jezik le kolateralna škoda?
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.