21. 10. 2010 | Mladina 42 | Politika
Osnovnošolska napaka tožilke?
Mogoče res. A zdaj je ta napaka odpravljena in sojenje Janezu Janši se lahko začne.
Generalna državna tožilka Barbara Brezigar in tožilka v zadevi Patria Branka Zobec Hrastar na obisku pri predsedniku vlade
© borut krajnc
»Postavlja se vprašanje, kako je lahko tožilka, ki naj bi bila visoko strokovna in ki je bila celo vodja posebne skupine tožilcev, zagrešila takšno osnovnošolsko napako. Če bi jo naredil kak pripravnik, bi ga verjetno že naslednji dan nagnali iz službe,« je med drugim pred dnevi zapisal Janez Janša. Šlo je za komentar dejstva, da je tožilka v zadevi Patria Branka Zobec Hrastar le nekaj dni za tem, ko je vložila obtožni predlog, spremenila pravno kvalifikacijo kaznivega dejanja, ki ga očita Janši.
Ker je Janša v različnih vlogah dan na dan pred sodiščem, je treba najprej pojasniti, za katero zadevo točno gre. Gre za osrednji del zadeve Patria, v kateri je sicer pred sodiščem že obtoženih več posameznikov. Poleg Janše so obtoženi še Jože Zagožen, Walter Wolf, Ivan Črnkovič in Tone Krkovič, tožilstvo pa jih bremeni, da so skupaj v zameno za podkupnino v najbolj transparentnem orožarskem poslu doslej lobirali za finsko Patrio. Tožilka jim v obtožnem predlogu očita različne stopnje in oblike sodelovanja pri kaznivem dejanju, saj gre za hierarhično organizirano združbo, v kateri so običajno naloge jasno razdeljene, šef pa je lahko le en. Namesto poskusa sprejemanja podkupnine zdaj tožilka Janšo obtožuje sostorilstva pri tem istem kaznivem dejanju.
V dneh, ki so sledili Janševemu posmehovanju tožilki (ne prvič), smo lahko prebrali, da prekvalifikacije kaznivih dejanj niso nič neobičajnega ali pa da gre za redakcijske popravke in da je policija tako ali tako ves čas ciljala na dokončano kaznivo dejanje v sostorilstvu ... Dejstvo je, da prekvalifikacija kaznivega dejanja res ni nič neobičajnega in je možna vse do formalnega preskusa obtožnega predloga s strani sodnika (kot v našem primeru) in tudi kasneje ves čas glavne obravnave. Tožilec lahko kvalifikacijo spremeni v zadnjem stavku zaključnega govora. To lahko stori, če ima na voljo nove ali drugačne dokaze, ter celo brez te podlage. Torej tudi kadar spozna, da je neka druga kvalifikacija bolj pravilna, oziroma ko spozna, da se je v prvo zmotil. Točno tako, tožilec se lahko zmoti. Predstava, kot jo ima tudi Janša, da ima vsak tožilec v rokah samo njegovo zadevo in zanjo ves čas na svetu, je napačna. In po naših podatkih se v tem primeru ni zgodilo nič drugega kot to, Branka Zobec Hrastar se je v specifičnih razmerah, kot so te bile, pač zmotila.
V razmerah, ki so se vzpostavile na tožilstvu pod vodstvom sedanje generalne državne tožilke Barbare Brezigar, se namreč v pomembnih ali odmevnih konkretnih zadevah tožilci ne posvetujejo več s svojimi kolegi. A ne glede na to: napako, kadar se je tožilec zave, je treba čim prej popraviti. Zobec Hrastarjeva je to storila takoj, v petih dneh, še preden je sodišče odločalo o zadevi.
Tožilka je najprej Janši očitala poskus sprejemanja podkupnine, v opisu sedanjega kaznivega dejanja pa tako kot drugim štirim soobtožencem tudi Janši očita že izvršeno kaznivo dejanje. Sprememba, torej sostorilstvo, je ustreznejša kvalifikacija. Poleg tega pa 296. člen starega kazenskega zakonika v istem členu govori o sprejemanju podkupnine za nezakonito posredovanje in tudi o sprejemu obljube, da bo do podkupnine prišlo. Težave se pojavijo pri navezavi tega kaznivega dejanja na institut poskusa iz 22. člena zakonika. Poskus sprejema obljube podkupnine pač že pojmovno ni mogoč. Ponudbo podkupovanja lahko sprejmeš ali pa ne, poskus sprejetja ponudbe je pojmovno nelogična formulacija, čeprav jo zakon na načelni ravni dopušča. Je pa pri podkupovanju območje kaznivosti zelo razširjeno, dovolj je že sprejeta obljuba oziroma celo zgolj ponudba ponujene podkupnine s strani uradne osebe. Pravzaprav mora uradna oseba takoj zavrniti ponujeno podkupnino, tudi tiho strinjanje je v svojem bistvu dovolj za obstoj kaznivega dejanja. Gre pač za odtenke, ki jih tožilci morda še ne poznajo do obisti, saj gre za redko procesuirana kazniva dejanja. A zdaj je kvalifikacija kaznivega dejanja skladna z opisom kaznivega dejanja, ki ga vsebuje obtožni predlog. Zdaj je vse v redu, sojenje Janezu Janši in njegovim domnevnim sodelavcem se lahko začne.
Gre za podobno tožilsko potezo, kot smo ji bili priča v zadevi Prijatelj, le da je tokrat tožilka sama popravila svojo napako. V zadevi Prijatelj je namreč tožilec najprej v obtožbo zapisal nekatere kvalifikacije kaznivih dejanj, potem pa je že naslednji dan zadevo v svoje roke prevzel vodja tožilstva in te kvalifikacije spremenil, nekatere celo opustil. Dobrega pol leta pozneje je rezultat tu, poslanec SNS Srečko Prijatelj je bil na prvi stopnji obsojen na pet let in dva meseca zaporne kazni in plačilo denarne kazni. Zakaj tudi v zadevi Patria stvari na sodišču ne bi tekle tako gladko?
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.