18. 12. 2000 | Mladina 51
Privatizacija kulture
Zasebni projekti državnih oskrbovancev
Mitja Rotovnik, direktor CD
© Denis Sarkić
"Pomembne stvari v življenju se ti zgodijo mimogrede. Najdejo te. Sanjaš o njih in morda se ti izpolnijo. In tako je bilo s Teatrom Komedija BTC," je pred kratkim razložila igralka Polona Vetrih. Ali je nekaterim res tako lahko postaviti odrske deske, medtem ko drugi zapravijo leta pri pisanju vlog za odobritev manjših projektov? Če si dolgoletna partnernica direktorja Cankarjevega doma, očitno da. Le tri mesece po tem, ko se je v glavah Jožeta Mermala, predsednika uprave BTC, in Polone Vetrih porodila misel o gledališču za množice, se je že pričelo delovati pri realizaciji. Vetrihova je postala umetniški vodja, lastnik in producent pa BTC. V prvi monokomediji Shirley Valentine, ki jo je režiral Boris Kobal, bo v glavni vlogi zaigrala - kdo drugi kot - Polona Vetrih. Ker pa naj bi bila gospa redno zaposlena tudi v ljubljanski Drami, smo od ravnatelja Janeza Pipana pričakovali pojasnilo. V drami pa ne vedo ničesar. Igralka je še vedno v rednem delovnem razmerju, saj ni poslala nobenega uradnega obvestila o drugi zaposlitvi. Nekaj so o zadevi slišali le iz medijev in sedaj preverjajo, ali je v novem teatru zaposlena pogodbeno ali na prostovoljni bazi, in ko se bodo dokopali do odgovorov, se bodo odločili za nadaljnje ukrepe.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
