16. 9. 2006 | Mladina 37
Koruzna bolezen za sladokusce
Koruzna bulava snet: nadloga slovenskih kmetov in kulinarična specialiteta južne Amerike
Glivična koruza
© Maja Kozinc
Letos jo je kmetom zaradi sušnega poletja poleg drugih tegob zagodla tudi koruzna bulava snet, bolezen, ki se v Sloveniji v širšem obsegu pojavlja ob suši ali toči. Ker je obolela koruza skrajno sumljivega videza in vzbuja kar nekaj skrbi med očividci, smo se obrnili na strokovnjaka za koruzo na Kmetijskem inštitutu Slovenije, Zorana Čergana, univ. dipl. inž. agronomije. Ta nam je potrdil, da gre pri koruzni sneti za glivično bolezen, ki se "ne prenaša na ljudi in živali". V bulah je strupen snetljiv prah, ki pa se iztisne, ko bule popokajo, ostanke pa lahko izpere dež, zato je silaža takšne koruze še vedno možna. Po ugotovitvah nemških strokovnjakov taka silaža ne vpliva na zdravje živine. Pojavlja se zgolj zmanjšana ješčnost živali, ki je posledica slabšega okusa obolele koruze.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
16. 9. 2006 | Mladina 37
Glivična koruza
© Maja Kozinc
Letos jo je kmetom zaradi sušnega poletja poleg drugih tegob zagodla tudi koruzna bulava snet, bolezen, ki se v Sloveniji v širšem obsegu pojavlja ob suši ali toči. Ker je obolela koruza skrajno sumljivega videza in vzbuja kar nekaj skrbi med očividci, smo se obrnili na strokovnjaka za koruzo na Kmetijskem inštitutu Slovenije, Zorana Čergana, univ. dipl. inž. agronomije. Ta nam je potrdil, da gre pri koruzni sneti za glivično bolezen, ki se "ne prenaša na ljudi in živali". V bulah je strupen snetljiv prah, ki pa se iztisne, ko bule popokajo, ostanke pa lahko izpere dež, zato je silaža takšne koruze še vedno možna. Po ugotovitvah nemških strokovnjakov taka silaža ne vpliva na zdravje živine. Pojavlja se zgolj zmanjšana ješčnost živali, ki je posledica slabšega okusa obolele koruze.
Manj izbirčni pa naj bi bili Američani. Bulava snet se po Čerganovih besedah kot gobova jed pripravlja predvsem v Južni Ameriki. Mehičani ji rečejo cuitlacoche, gliva je užitna, ko je še mlada in bele barve; napotil nas je tudi na množico receptov za njeno pripravo, ki jih je najti na spletu. Tako naj bi mlade glive "znan ameriški pisec gobarskih priročnikov, David Arora, [zrezal] na rezine in pražil na čebuli, skupaj z zrnjem mlečne koruze", so zapisali na spletnih straneh Gobarskega društva Lisička Maribor, www.gobe.si. Sicer pa naj bi bilo dva tedna staro meso koruzne sneti sladkasto in aromatično, med drugim vsebuje tudi vanilin in glukozo. Jed pri prodiranju na evropske in ameriške jedilnike še ni imela večjega uspeha, v ZDA so jo leta 1989 poskusili tržiti kot mehiške tartufe, vendar je v glavah ljudi, predvsem kmetov, še vedno močno prisotna predstava o glivi kot nadležni bolezni pridelkov. V Ameriki naj bi v nekaterih bolj prestižnih restavracijah cuitlacoche že dosegala vrtoglave cene, za domačo pripravo pa lahko več receptov najdete na strani http://www.sweetcorn.uiuc.edu/Common-smut/Recipes.htm. Pa dober tek.
